Švica bi bila sicer prva država na svetu, ki bi uvedla zgornjo mejo števila prebivalcev. Toda švicarski volilci so po doslej znanih rezultatih pobudo odločno zavrnili, saj je proti njej glasovalo več kot 55 odstotkov volilcev, medtem ko se je zanjo opredelilo nekaj manj kot 45 odstotkov volilcev. Da bi pobuda uspela, bi se morala zanjo opredeliti tudi več kot polovica kantonov, kar je prav tako spodletelo.
Desničarska konservativna Švicarska ljudska stranka (SVP) je z referendumsko pobudo hotela populistično izkoristiti nezadovoljstvo ljudi, ki se že leta pritožujejo zaradi gostote poselitve, nad natrpanimi vlaki, gnečo v prometu in pomanjkanjem stanovanj. Razlog za njihove težave je našla v »množičnem priseljevanju« in je želela omejiti dotok ljudi v državo. Svojo pobudo je v predreferendumski kampanji skušala sicer prikazati v luči varovanja narave, ohranjanja krajine in zmanjševanja prometnih zastojev, a v ozadju se je skrival načrt za radikalno zapiranje meja.
Mobilizacija mest proti gospodarskemu samomoru
Švica ima trenutno 9,1 milijona prebivalcev, od uvedbe prostega pretoka oseb z Evropsko unijo leta 2002 pa se je število prebivalcev povečalo za skoraj četrtino. SVP je predlagala, da bi zvezni svet ob približevanju meji desetih milijonov prebivalcev najprej drastično omejil azilne postopke in združevanje družin. Če to ne bi zaleglo, pa bi morala država v skrajnem primeru enostransko odpovedati sporazum o prostem pretoku oseb z EU. To bi čez noč ogrozilo bivanje in delo več kot milijona državljanov članic EU, ki živijo v Švici, ter ohromilo vsakodnevno migracijo skoraj pol milijona čezmejnih delavcev.
Politični analitik Lukas Golder je pojasnil, da so jeziček na tehtnici prevesili predvsem mesta in francosko govoreči kantoni, zlasti Ženeva. V teh urbanih središčih imajo sedež številna mednarodna podjetja, ki so vitalno odvisna od visoko usposobljenega kadra iz EU. Strah pred gospodarsko osamitvijo in večmilijardnim izpadom prihodkov je tako povsem nevtraliziral protimigracijsko razpoloženje na podeželju.
Politični odzivi: med olajšanjem in opozorilom
V gospodarskih krogih in v vladi je po objavi izidov zavladalo veliko olajšanje. Monika Rühl, predsednica vplivnega gospodarskega združenja Economiesuisse, je poudarila, da Švica brez odprtega trga dela preprosto ne more preživeti. Tujci namreč držijo pokonci ključne panoge: v gostinstvu predstavljajo kar 46 odstotkov, v gradbeništvu pa 34 odstotkov delovne sile. Vladni predstavniki so pred referendumom glasno opozarjali, da bi zapiranje meja pomenilo kolaps zdravstvenega in negovalnega sistema, država pa bi se zaradi staranja prebivalstva hitro soočila s prazno pokojninsko blagajno.
Pravosodni minister Beat Jans iz vrst socialdemokratov je načrt SVP označil za »prazno obljubo, ki ne reši niti ene same težave, ampak rodi le morje novih«. Sopredsednik socialdemokratov Cédric Wermuth pa je dodal, da imajo ljudje očitno dovolj nenehnega sejanja razdora in dežurnih krivcev v obliki migrantov. Medtem ko so Zeleni predlog označili za odkrito ksenofoben, so sredinske stranke opozorile na njegovo populistično površnost.
V taboru SVP pa vendar ne priznavajo popolnega poraza. Predstavnica stranke Stephanie Gartenmann je 45-odstotno podporo označila za uspeh in »jasen signal, da so spremembe nujne«, ter pozvala h »kakovostnemu priseljevanju«. SVP sicer ostaja najmočnejša stranka v državi, a zaradi specifičnega švicarskega sistema, kjer štiri največje stranke v sedemčlanski vladi ves čas iščejo kompromis, svojih radikalnih idej ne more uveljavljati mimo volje ljudstva. Švicarji so v preteklosti že podprli njihove pobude o prepovedi minaretov ali burk, tokrat pa so očitno prevladali pragmatični ekonomski argumenti.