V Pakistanu se v soboto začenjajo pogajanja med ZDA in Iranom, ki bodo trajala vsaj do nedelje, lahko pa bi se podaljšala še za več dni. Potekala bodo pod strogimi varnostnimi ukrepi, ko bo po Islamabadu razporejenih več kot 10.000 pripadnikov varnostnih sil. Za območje Islamabada so bile razglašene dvodnevne počitnice z očitnim ciljem, da se mesto razbremeni dnevnega vrveža. Vladna in diplomatska četrt bosta zaprti. Ameriški predsednik Donald Trump je optimističen, da je mogoče z Iranom doseči dogovor. Poln pričakovanj se je v Pakistan odpravil tudi vodja ameriške delegacije, podpredsednik J. D. Vance: »Veselimo se pogajanj. Mislim, da bodo pozitivna. Kot je dejal predsednik ZDA, če so se Iranci pripravljeni pogajati v dobri veri, smo mi vsekakor pripravljeni ponuditi roko. Če nas bodo poskušali izigrati, bodo ugotovili, da pogajalska ekipa ni ravno dovzetna.«
Hezbolah proti popuščanju
V ponedeljek bodo nato sledila še neposredna pogajanja med Izraelom in Libanonom o končanju spopadov, h katerim so v libanonski vladi pozivali že tedne, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je njen poziv sprejel šele po doseženem dogovoru o prekinitvi spopadov med ZDA in Iranom. Cilj teh pogovorov naj bi bil doseči mir med državama in razorožitev Hezbolaha, kar je bilo sicer dogovorjeno že po zadnji vojni. Razorožitveni proces se je takrat začel, vendar ni bil dokončan, saj se je konec februarja začel nov konflikt. ZDA so ves čas močno pritiskale, da bi libanonska vlada razorožila Hezbolah, za kar pa vojska ni imela dovolj moči. Čeprav je Iran že večkrat nakazal, da mora premirje v Perzijskem zalivu veljati tudi za Libanon, Izrael o tem ne razmišlja. Pogajanja med uradnim Tel Avivom in Bejrutom bi se tako utegnila voditi med nadaljevanjem vojne.
Uvodno pripravljalno srečanje Izraela in Libanona, ki nimata vzpostavljenih uradnih odnosov, bo potekalo v Washingtonu na ravni veleposlanikov obeh držav v ZDA. Šele po tem srečanju naj bi k pogajanjem pristopili uradni pogajalci obeh strani. Potem ko je libanonska vlada že v začetku vojne Izraela s Hezbolahom prepovedala vojaško delovanje šiitske milice (ta se prepovedi seveda ni držala), je ta teden dodala še vladno odločitev, da je pripadnikom vseh nedržavnih akterjev v Bejrutu prepovedano nositi orožje. Vodja Hezbolaha Naim Kasem je libanonske oblasti pozval, naj »prenehajo brezpogojno popuščati«. Napovedal je nadaljevanje odpora do zadnjega diha.
Trump nezadovoljen
Še pred začetkom pogajanj v Pakistanu pa se je ob krhkem premirju, ko miruje orožje, nadaljevala besedna vojna okoli interpretacije, kaj vsebuje deset točk obsegajoči mirovni predlog Irana, ki naj bi bil osnova za pogajanja. Ameriški predsednik Trump je ponovno spreminjal svoja stališča glede Hormuške ožine. Bil je nezadovoljen nad dejstvom, da Iran že zaračunava pristojbino za tranzit tankerjev in tovornih ladij skozi ožino. Domnevno naj bi Iran že zdaj zahteval po en dolar za pretovorjeni sodček nafte, pristojbine pa naj bi bile tudi del njegovih zahtev za nov režim plovbe v Hormuški ožini v dolgoročnem mirovnem dogovoru. »Iran se pri omogočanju prevoza nafte skozi Hormuško ožino obnaša zelo slabo, nekateri bi rekli celo nečastno. To ni sporazum, ki smo ga sklenili,« je ocenjeval Trump.
Iz iranske pogajalske delegacije so mu sporočali, da bi moral še enkrat prebrati mirovni predlog, ki je osnova za pogajanja. »Diplomacijo smo vedno pozdravljali, ne pa pogovorov, ki temeljijo na lažnih informacijah in so namenjeni zavajanju,« je dejal namestnik zunanjega ministra Majdi Takht Ravanči. Še enkrat je poudaril, da Teheran ne podpira premirja, ki bi nasprotniku omogočilo ponovno oborožitev in nadaljevanje napadov. Z zaračunano pristojbino, proti kateri niso le ZDA, ampak tudi Evropska unija, želi Iran financirati obnovo uničene infrastrukture. Po prvih ocenah naj bi bilo gospodarske škode za 140 do 145 milijard dolarjev, v ameriško-izraelskih napadih pa je bilo po ocenah Rdečega polmeseca poškodovanih več kot 125.000 nevojaških objektov.
