"Vojna v kumulativnih valovih udarja po svetovnem gospodarstvu - najprej z višjimi cenami energije, nato z višjimi cenami hrane in končno z višjo inflacijo," besede glavnega ekonomista Svetovne banke Indermita Gilla povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Stroški energije so se po ameriško-izraelskih napadih na Iran od 28. februarja močno zvišali. Teheran se je maščeval s praktično blokado Hormuške ožine, skozi katero običajno prehaja petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Svetovna banka ocenjuje, da se bodo stroški energije letos zvišali za 24 odstotkov, kar je najvišja raven od ruske invazije na Ukrajino leta 2022. Skoraj popolno zaprtje ožine je prizadelo svetovne zaloge tudi drugih pomembnih surovin, vključno z gnojili. Ti naj bi se letos zaradi 60-odstotnega porasta cen sečnine zvišali za 31 odstotkov, kar cenovno dostopnost gnojil potiska na najnižjo raven od leta 2022.
"To negativno vpliva na dohodke kmetov in ogroža pridelke," je opozorila Svetovna banka. Po njihovih ocenah se bodo stroški surovin letos zaradi posledic vojne in cen kovin na splošno zvišali za 16 odstotkov. Svetovna banka je dodala, da naj bi stroški osnovnih kovin, kot so aluminij, baker in kositer, dosegli rekordne vrednosti zaradi povpraševanja v panogah, kot so podatkovni centri in električna vozila.
Cene nafte so se medtem sicer nekoliko znižale, a so še vedno bistveno višje kot pred vojno na Bližnjem vzhodu. Tudi če bi se najhujše motnje končale maja in bi si ladijski promet skozi Hormuško ožino do konca leta opomogel, naj bi nafta brent letos v povprečju stala 86 dolarjev za sod, potem ko je bilo treba za 159-litrski sod lani odšteti 69 dolarjev.
"Najhuje bodo prizadeti najrevnejši ljudje, ki največji delež svojega dohodka porabijo za hrano in goriva, prav tako tudi države v razvoju, ki se že tako borijo z velikim bremenom dolga," je še opozoril Gill.