Resolucija najostreje obsoja iranske napade in dejanja Teherana, katerih cilj je zaprtje Hormuške ožine. Poleg tega izraža "resno zaskrbljenost zaradi iranskih napadov na energetsko infrastrukturo", navaja AFP.
Iran naj nemudoma in brez pogojev neha napadati Jordanijo in države GCC, to so Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, piše v resoluciji. Ta izraža tudi pričakovanje, da bo Islamska republika zaradi škode, ki je posledica njenih napadov, žrtvam zagotovila vojno odškodnino.
Bahrajn je Svetu ZN za človekove pravice med drugim pojasnil, da je že 26 dni podvržen "neizzvani, neupravičeni agresiji". Kuvajt pa je izpostavil napade na civilno infrastrukturo, med drugim tudi današnji napad na tamkajšnje letališče.
Iranski veleposlanik Ali Bahreini je v razpravi dejal, da bi Svet za človekove pravice moral grajati nekoga drugega, ker je Izrael tisti, ki "ves svet vleče v kaos in nevarnost". Dodal je, da na letališčih v državah Perzijskega zaliva z gorivom oskrbujejo letala, ki "vsak dan mečejo bombe na iransko ljudstvo".
Izraelska misija v Ženevi je v izjavi označila Iran za vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Izpostavila je, da so iranski napadi v celotni regiji pokazali, da Teheran predstavlja grožnjo mednarodni varnosti.
Nekatere države članice ZN, ki so sicer podprle resolucijo, so bile po poročanju AFP ob tem kritične do njenega obsega in dejstva, da niti z besedo ne omenja Izraela in ZDA, ki so 28. februarja napadli Iran, spopadi pa so se nato hitro razširili po bližnjevzhodni regiji.
Svet ZN za človekove pravice se bo v petek sestal na novi nujni razpravi, ki bo osredotočena na smrtonosen napad na iransko šolo v Minabu ob začetku ameriško-izraelskih vojaških operacij v Iranu, v katerem je umrlo najmanj 165 oseb, med njimi večina otrok. To razpravo so zahtevali Iran, Kitajska in Kuba.