Potem ko so ambicije organizatorjev lanske podnebne konference ZN v Braziliji, da bi predstavniki okoli 200 držav sprejeli zavezujoče cilje in roke za prehod od fosilnih goriv, zaradi ostrih nasprotovanj držav proizvajalk nafte padle v vodo, naj bi bil letošnji podnebni vrh usmerjen predvsem v krepitev izvajanja pariškega sporazuma, v okviru katerega so se države zavezale k omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.
Pomemben element pa bo med drugim tudi t. i. globalna podnebna akcijska agenda, v okviru katere bo turško predsedstvo predstavilo tudi pobudo globalne zaveze za elektrifikacijo, cilj katere je povečati delež električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni s trenutnih okoli 23 na 35 odstotkov do leta 2035.
Čeprav se svet v zadnjem obdobju sooča z vedno hujšimi posledicami podnebnih sprememb, ki bi zahtevale ambiciozno ukrepanje političnih odločevalcev, pa po mnenju poznavalcev prebojnih dogovorov držav tudi na letošnjem podnebnem vrhu, katerega uradni zaključek je predviden za 20. november, ni pričakovati.
Ob spopadanju s posledicami vojnih kriz so politični odločevalci trenutno usmerjeni predvsem v reševanje izzivov na področju zagotavljanja energetske in obrambne varnosti držav. V takšnih okoliščinah pa sta podnebna agenda oz. agenda zelenega prehoda porinjeni na dno seznama političnih prioritet.
Znanost na drugi strani svari, da trenutne zaveze držav glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok za podnebne spremembe, močno zaostajajo za podnebnimi cilji iz pariškega sporazuma. Če bi države v celoti izpolnile svoje trenutne podnebne zaveze, bi se lahko svetovne temperature do leta 2100 še vedno zvišale za 2,6 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Najnovejši podatki Svetovne meteorološke organizacije (WMO) medtem kažejo na nove dosežene rekordne vrednosti koncentracij toplogrednih plinov v ozračju v lanskem letu.