»Od danes naprej bo energetski trg EU močnejši, odpornejši in bolj diverzificiran. Opuščamo škodljivo odvisnost od ruskega plina ter smo v duhu solidarnosti in sodelovanja naredili pomemben korak k avtonomni energetski uniji,« je zeleno luč sveta pospremil ciprski minister za energijo, trgovino in industrijo Michael Damianos. Ciper namreč trenutno predseduje Svetu EU, ki združuje predstavnike članic Unije.
V skladu z dogovorom, ki sta ga v začetku decembra lani dosegla evropski parlament in Svet EU, bo uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na podlagi kratkoročnih pogodb, ki so bile sklenjene pred 17. junijem lani, prepovedan od 25. aprila, uvoz plina po plinovodih pa od 17. junija letos.
Za dolgoročne pogodbe za uvoz LNG bo medtem prepoved veljala od 1. januarja 2027, kot predvideva konec oktobra sprejeti 19. sveženj sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino.
Za uvoz plina po plinovodih na podlagi dolgoročnih pogodb bo prepoved začela veljati 30. septembra 2027, če bodo evropska skladišča s plinom ustrezno napolnjena, oziroma najpozneje 1. novembra 2027.
Obstoječe pogodbe o dobavi plina iz Rusije bi bilo glede na dogovor mogoče spreminjati le iz zelo ozko opredeljenih operativnih razlogov, spremembe pa ne bi smele voditi v povečanje dobavljenih količin plina.
Uredba predvideva tudi, da bodo morale članice do 1. marca pripraviti nacionalne načrte za diverzifikacijo dobav plina.
EU je sicer lani skoraj 27 odstotkov porabe zemeljskega plina pokrila z uvozom iz ZDA, so danes izpostavili v strokovni reviji o energetiki Naš stik. Na letni ravni se je količina iz ZDA uvoženega plina lani povečala za 61 odstotkov, od leta 2019 pa za šestkrat.
Nizozemski Inštitut Clingendael, norveški Inštitut za mednarodne zadeve (NUPI) in nemški Ekološki inštitut so zato prejšnji teden v skupnem poročilu posvarili pred tveganji zaradi prevelikega zanašanja na enega samega dobavitelja, poročilo povzema omenjena revija.