»Dokazali smo, da lahko razvijamo agente umetne inteligence, ki jih je mogoče vključiti v bojna letala. V prihodnjih zračnih spopadih ne bodo odločala posamezna letala, temveč omrežja sistemov s posadko in brezpilotnih letalnikov, ki bodo delovali skupaj,« je povedal Peter Nilsson, vodja naprednih programov v Saabovem letalskem oddelku.
Dodal je, da je uvedba odvisna predvsem od sposobnosti naročnika, da sistem vključi v dejanske operacije. Sama umetna inteligenca je med preizkusi upravljala letala gripen E brez stalnih navodil človeškega pilota. Sistem naj bi bil sposoben izvajati taktične odločitve in manevre tudi v zračnih spopadih na razdaljah, na katerih nasprotnikovih letal ni mogoče videti s prostim očesom.
Saab v sklopu tako imenovane akademije za usposabljanje umetne inteligence za bojne pilote (AI Fighter Pilot Academy) umetno inteligenco trenira v računalniških simulacijah, kjer lahko agenti opravijo milijarde virtualnih ur letenja. V njih preizkušajo različne bojne scenarije, se učijo iz napak in prilagajajo svoje odločitve. Sistem lahko denimo simulira približevanje več sovražnih letal z različnih smeri, hitrosti in razdalj, pri čemer mora umetna inteligenca odločati tudi ob nepopolnih informacijah.
Lastni superračunalnik za vojaško umetno inteligenco
Zasluge gredo tudi švedskemu superračunalniku sferical one, ki temelji na Nvidijini infrastrukturi DGX superPOD in deluje od konca letošnjega poletja. Nastal je v okviru projekta sferical AI, v katerem sodelujejo Saab, Ericsson, farmacevtska družba AstraZeneca, banka SEB, podjetje SKF in investicijska družba Wallenberg Investments. Podjetja si delijo stroške in računske zmogljivosti, uporabljajo pa jih za različne namene, od razvoja zdravil do telekomunikacij in vojaške umetne inteligence.
»Brez projekta sferical AI bi se morali obrniti na Google ali Amazon in plačevati njihove storitve. To bi verjetno pomenilo, da ne bi imeli popolnega nadzora nad svojimi podatki,« je pojasnil Nilsson. Ob tem je opozoril, da bo ohranjanje dosežene ravni zmogljivosti tudi v prihodnje velik izziv.
Kdo bo odločal o uporabi smrtonosnega orožja?
Razvoj odpira tudi vprašanja o odgovornosti in nadzoru nad avtonomnim orožjem. Saab ni pojasnil vseh podrobnosti glede samostojnega sodelovanja umetne inteligence v boju in odločanja o uporabi smrtonosnega orožja. Za zdaj naj bi odločitev o izstrelitvi orožja ostala v rokah človeka.
»Zavedamo se, da bodo oborožene sile postavljale vprašanja o spoštovanju vojnih pravil in ženevskih konvencij ter zahtevale zagotovila, da agenti umetne inteligence niso agresivni ali ofenzivni. Zato bomo vsem povsem transparentno predstavili, kako so bili naši sistemi umetne inteligence usposobljeni,« je dejal Nilsson.
Saab poudarja varnost, preverljivost in nadzor nad umetno inteligenco, vendar še ni podrobno predstavil vseh pravil prihodnjega človeškega nadzora nad njenim delovanjem. Mednarodni odbor Rdečega križa je v analizi, objavljeni 8. oktobra, sicer opozoril, da avtonomno orožje odpira resna pravna, etična in humanitarna vprašanja, zlasti kadar lahko stroj sam izbira in napada cilje.
En pilot in več brezpilotnih spremljevalcev
Saabova dolgoročna vizija predvideva, da bi en pilot upravljal gripen, ob njem pa bi letelo več brezpilotnih bojnih letalnikov, ki bi jih usmerjala umetna inteligenca. Ti bi lahko izvajali izvidovanje, odkrivali položaje sovražne protizračne obrambe, motili nasprotnikove radarje in ocenjevali nevarnosti. Pilot bi določal cilje in nadzoroval skupno delovanje letalnikov, ne da bi moral vsakega upravljati posebej.
Podjetje že razvija tudi koncept takšnega brezpilotnega bojnega letalnika. Model A3-001 je predstavilo avgusta letos, vendar operativne uporabe ne pričakujejo pred sredino prihodnjega desetletja.