Švedski obveščevalci: Rusija porablja zadnje rezerve in neustavljivo drvi v katastrofo

Thomas Nilsson, vodja švedske vojaške obveščevalne in varnostne službe, je za Financial Times navedel, da je dejansko stanje znatno slabše od uradnih poročil. Po njegovih besedah ruska centralna banka podcenjuje inflacijo, za katero verjamejo, da je blizu ravni ključne obrestne mere, ki znaša 15 odstotkov.

Proračunski primanjkljaj

Švedska se pridružuje ocenam nemške agencije BND, da Rusija svoj proračunski primanjkljaj prikazuje za 30 milijard dolarjev nižjega, kot je v resnici. Nilsson opozarja na jasne indikatorje prihajajoče bančne krize in poudarja, da Moskva pospešeno troši svoje zadnje finančne rezerve. Gospodarstvo se po njegovem mnenju neizbežno bliža finančni katastrofi, zato je Evropo pozval k sprejetju novih, strožjih sankcij.

Naftna kriza

O eni stvari nihče noče govoriti: dejstvo je, da ima Rusija največje zaloge nafte na svetu

Kot poroča Financial Times, si rusko gospodarstvo ni opomoglo niti ob rasti cen nafte med vojno na Bližnjem vzhodu. Nilsson je pojasnil, da bi morala cena surove nafte tipa urals, da bi lahko Rusija zaprla proračunsko luknjo, vsaj leto dni vztrajati nad 100 dolarji za sod. Za reševanje širših strukturnih težav pa bi moralo takšno obdobje trajati znatno dlje.

Kratkotrajni prihodki

Čeprav Rusija trenutno beleži dodatnih 150 milijonov dolarjev dnevnega prihodka zaradi povečanega povpraševanja iz Indije in Kitajske (posledica zaprtja Hormuške ožine), je celo Vladimir Putin priznal, da so rezultati pod pričakovanji. Po pisanju Financial Timesa je guvernerka ruske centralne banke Elvira Nabiullina potrdila, da se zunanji pogoji za izvoz in uvoz nenehno slabšajo. "Zunanji pogoji se skoraj neprestano poslabšujejo," je priznala Nabiullinova, medtem ko Putin svari, da bo trenutni skok prihodkov od izvoza nafte kratkotrajen.

Energetska kriza

Lavrov v Pekingu: Rusija lahko nadomesti primanjkljaj virov zaradi vojne v Iranu

Vpliv na vojaške zmogljivosti

Nilsson meni, da bo financiranje invazije na Ukrajino postalo še težje, če se bo ohranilo premirje med ZDA, Izraelom in Iranom ter se bodo cene nafte stabilizirale. Gospodarske težave so se že začele širiti iz civilnega sektorja v obrambnega, ki je bil doslej glavni nosilec rasti.

THE ECONOMIST

Rusko gospodarstvo v coni smrti: ne bo se sesulo, pa tudi pobralo ne

Čeprav resne gospodarske težave verjetno ne bodo spremenile strateških ciljev Kremlja ali njihovega pogleda na zvezo Nato in Evropsko unijo, bodo ti dejavniki neposredno omejili načine, na katere Moskva uresničuje svoje načrte. Ekonomska kriza bo v končni fazi omejila tako obseg kot tehnološki napredek ruskih vojaških zmogljivosti, še navaja Financial Times.