Švedski premier Ulf Kristersson je na novinarski konferenci na krovu mornariške korvete v Stockholmu dejal, da gre za eno največjih švedskih obrambnih naložb od pridobitve lovskega letala tipa gripen v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
S to naložbo bo Švedska pripomogla k izboljšanju varnosti v Baltskem morju, je dejal. Poudaril je, da bo Švedska s temi fregatami potrojila svoje trenutne zmogljivosti zračne obrambe.
Švedska se je po besedah premierja za francoske fregate tipa FDI odločila na podlagi več meril. Podjetje Naval Group je med drugim zagotovil hitro izvedbo, in sicer naj bi prvo polno opremljeno fregato dostavilo v letu 2030.
Končna cena bo odvisna od vključene oborožitve in opreme. Švedski obrambni minister Pal Jonson je ocenil, da bi povprečna cena na fregato znašala približno deset milijard švedskih kron oziroma več kot 900 milijonov evrov.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je na družbenem omrežju X pozdravil odločitev Stockholma za nakup francoskih fregat.
Posel je uspeh za Naval Group, ki mu lani ni uspelo skleniti pogodbe z Norveško. Slednja je namreč sklenila kupiti britanske fregate. Izbira je presenetljiva tudi zaradi dejstva, da je partner britanskega podjetja Babcock, ki izdeluje te vojne ladje, švedsko orožarsko podjetje Saab.
Švedska je po koncu hladne vojne oklestila svoje izdatke za obrambo in se osredotočila na mednarodne mirovne misije. A ko je Rusija leta 2014 anektirala polotok Krim, je Švedska spremenila smer in začela ponovno vlagati v obrambo. Izdatke za obrambo je še dodatno začela povečevati po začetku ruske agresije v Ukrajini.
Letos bo država, ki je od leta 2024 članica zveze Nato, za obrambo namenila 2,8 odstotka BDP, do leta 2030 pa naj bi za obrambo namenila 3,5 odstotka.