Ker so domnevali, da sta oborožena, sta ju prestregla švedska vojaška lovca JAS 39 gripen, pozneje pa so se jima pridružili še danski. Ruska tupoljeva sicer nista kršila švedskega zračnega prostora in sta se hitro vrnila v svoje oporišče na polotoku Kola.
»To ni bil njun prvi polet nad Baltskim morjem. Ugibam lahko, da bodo takšne akcije v prihodnosti ponovili, vendar ostajamo pripravljeni na varovanje svojega zračnega prostora,« je za časnik Expressen povedal podpolkovnik švedskega letalstva Robert Krznaric.
Preobremenjena vojska na Finskem
Sosednja Finska je v ponedeljek objavila omejeno mobilizacijo rezervistov, pri čemer niso navedli njihovega števila ali nalog. V finskih medijih ugibajo, da stanje povišane pripravnosti zaradi napadov z droni v Finskem zalivu že močno obremenjuje tamkajšnje oborožene sile.
»Finski obrambni sistem ni zasnovan za takšne razmere in kaže svoje slabosti. Oborožene sile imajo v miru razmeroma malo osebja, ki pa je zdaj nenehno v pripravljenosti,« je za finsko televizijo Yle pojasnil strokovnjak Charly Salonius-Pasternak.
Finski lovci F/A-18 dežurajo skoraj neprekinjeno, mornarica zaradi nadzora uporablja več ladij kot običajno, kopenska vojska pa z mobilnimi radarji išče drone. Ob tem obmejna straža patruljira vzdolž meje z Rusijo. Salonius-Pasternak meni, da bi morala Finska v takšnih razmerah zaprositi za pomoč zaveznice iz Nata.
Železniška povezava kot prioriteta
V finskih vojaških krogih razpravljajo o zahtevi po železniški povezavi med norveškim pristaniščem Narvik in območjem ob ruski meji vzhodno od Rovaniemija. S tem bi lahko hitro premikali velike količine opreme, streliva in vojakov na vzhod Laponske.
Tako imenovana Natova proga predstavlja absolutno prioriteto, na ministrstvu za promet pa ocenjujejo, da bi gradnja stala okoli 1,5 milijarde evrov.
Obrambna linija na jugu
Na južni strani Finskega zaliva se prav tako pripravljajo obrambo pred morebiten napad. Na »baltski obrambni liniji« so v regiji Setomaa začeli kopati protitankovske rove: gre za 20 kilometrov dolgo strukturo, ki jo lahko po potrebi dopolnijo z betonskimi »zmajevimi zobmi«. »Izkušnje iz Ukrajine kažejo, da se je sovražnik na mestih s takim obrambnim sistemom ustavil,« je za estonsko televizijo povedal častnik Hardo Toots.
Slaba novica iz Amerike za Estonijo
V ponedeljek so z estonskega ministrstva za obrambo sporočili slabo novico. Minister Hanno Pevkur je izjavil, da so Združene države Amerike ustavile dobavo orožja in streliva Estoniji do konca vojne v Iranu. To močno vpliva na dobavo streliva za sisteme HIMARS in Javelin. Pevkur je po pogovoru z ameriškim kolegom Petom Hegsethom namignil, da bodo zamude trajale več mesecev.