»Biti moramo pripravljeni … Moramo biti pripravljeni na boj,« je ob robu letalsko-vesoljskega sejma ILA v Berlinu poudaril generalporočnik Freuding. Ob tem je pojasnil, da med zaveznicami obstaja široko soglasje o tem, da bi Rusija lahko napadla ozemlje Nata še pred koncem tega desetletja.

»Leto 2029 ni nemška časovnica. Gre za obveščevalne podatke, ki so usklajeni na ravni Nata,« je dejal Freuding. »Vseh 32 Natovih partneric se strinja, da bi Rusija leta 2029 lahko imela zmogljivosti za invazijo na katero izmed držav članic.«

Christian Freuding, German Army Generalleutnant and the Inspector of the German Army attends the International Aerospace Exhibition ILA at Schoenefeld Airport in Berlin, Germany, June 10, 2026. REUTERS/Axel Schmidt

Generalporočnik Christian Freuding. Foto: Reuters

Vendar je general hkrati opozoril, da bi Rusija lahko ukrepala že prej. To drži kljub temu, da vojna v Ukrajini traja že četrto leto in da so iz Kijeva sporočili, da je Moskva utrpela že več kot 1,3 milijona žrtev ter izgubila ogromne količine vojaške opreme.

Leto 2029 kot opozorilo za Evropo

Evropski obrambni uradniki opozarjajo, da bi Rusija v naslednjih nekaj letih lahko obnovila svojo vojaško moč v zadostni meri, da bi kljub izgubam v Ukrajini predstavljala neposredno konvencionalno grožnjo ozemlju Nata. Za vojaške načrtovalce je leto 2029 postalo sinonim za skrajni rok, do katerega mora Evropa nujno odpraviti vrzeli v lastni bojni pripravljenosti, proizvodnji in vojaških zmogljivostih.

Generalove izjave tako še dodatno izpostavljajo zaskrbljenost, da bi Moskva lahko preizkusila trdnost zavezništva v obdobju, ko Evropa šele hiti z lastnim ponovnim oboroževanjem, še piše Politico.

Ta nujnost močno kroji tudi nemško razpravo o nabavi orožja in zmogljivostih obrambne industrije. Freuding je dodal, da so v Berlinu že naredili »veliko« za pospešitev nabavnih postopkov in da je industrija opazno povečala svoje proizvodne zmogljivosti. Kljub temu Nemčija po njegovem mnenju ne more biti odvisna zgolj od dolgoročnih oborožitvenih programov, katerih razvoj in uvedba v uporabo lahko trajata več let.

Potrebne so takojšnje vmesne rešitve

»Hitrost je zdaj ključnega pomena,« je bil jasen Freuding.

Za nekatere sisteme, ki so še v fazi razvoja, Nemčija po njegovem mnenju potrebuje »vmesne rešitve«. Z njimi bi premostili vrzel med tem, kar ima nemška vojska na voljo sedaj, in tistim, kar nujno potrebuje za polno bojno pripravljenost.

»V nemški vojski moramo vsak dan izboljševati svoje zmogljivosti za 'boj nocoj' (fight tonight),« je zaključil Freuding. S tem se je navezal na nov premik Bundeswehra k silam visoke pripravljenosti, ki so namenjene odvračanju morebitne ruske agresije.

Priporočamo