Številni študenti, ki so se letos vpisali na fakulteto v Zagrebu, so se znašli pred precejšnjim stanovanjskim izzivom. Čeprav si želijo bivati v študentskem domu, zaradi omejenih zmogljivosti vsi ne dobijo mesta. Tisti, ki si morajo nastanitev poiskati na zasebnem trgu, se soočajo z visokimi najemninami, veliko konkurenco in pogosto tudi nezanesljivimi najemodajalci, poroča Jutarnji list.
Po podatkih zagrebškega študentskega centra so za študijsko leto 2026/2027 prejeli kar 9754 prijav za bivanje v študentskih domovih, na voljo pa je le 6097 postelj. To pomeni, da je brez mesta ostalo približno 3657 študentov oziroma skoraj 4000.
Obnova študentskega doma dodatno zmanjšala število postelj
Razmere je letos še poslabšala obnova dveh paviljonov v študentskem domu Stjepana Radića, bolj znanem kot Sava. Gre za največji študentski dom na Hrvaškem, zaradi prenove pa je trenutno na voljo kar 852 postelj manj. V štirih zagrebških študentskih domovih je mogoče nastaniti približno 6100 študentov. V domu Stjepana Radića je pravico do bivanja v letošnjem študijskem letu dobilo 3161 študentov.
Študentom, ki niso dobili mesta v domu, država ponuja subvencijo za zasebno nastanitev. Do nje je letos upravičenih 906 študentov, mesečni znesek pa znaša 152 evrov. Sredstva zagotavlja hrvaško ministrstvo za znanost, izobraževanje in mlade, študentom pa jih izplačuje študentski center. Toda pomoč je glede na trenutne najemnine precej omejena.
Za stanovanje, veliko komaj 20 kvadratnih metrov, tudi do 500 evrov
Kako zahtevno je iskanje primerne nastanitve, kaže primer Nives, študentke elektrotehnike na zagrebški Tehniški visoki šoli (TVZ), ki je svojo zgodbo predstavila Jutarnjemu listu. Zaradi obnove paviljonov v domu Sava letos ni dobila mesta v študentskem domu, uspelo pa ji je pridobiti državno subvencijo.
Najemno pogodbo je podpisala šele pred nekaj dnevi, denarja pa še ni prejela, zato niti ne ve, kdaj lahko pričakuje prvo nakazilo. Čeprav je subvencije vesela, opozarja, da 152 evrov na mesec ne pokrije niti polovice stroškov zasebnega bivanja, zlasti če študent stanovanje najema sam ali le z enim sostanovalcem. Nastanitev je iskala prek spletnega oglasnika Njuškalo in drugih oglasov, na koncu pa jo je našla v eni od skupin na facebooku. Za stanovanje, veliko približno 20 kvadratnih metrov, skupaj z najemnino in stroški odšteje do 500 evrov na mesec. To pomeni, da mora za bivanje sama zagotoviti večino zneska, saj državna pomoč pokrije le manjši del stroškov.
Bivanje v domu je še vedno bistveno cenejše
Kljub postopnim podražitvam študentski domovi ostajajo precej dostopnejša možnost. V domu Stjepana Radića se subvencionirana mesečna cena nastanitve začne pri 40 evrih, povprečna cena pa znaša 77,14 evra. Josipa, študentka magistrskega študija novinarstva, v tem domu živi že šesto leto. Letos jo je zaradi obnove dveh paviljonov in zmanjšanega števila razpoložljivih postelj še posebej skrbelo, ali bo lahko ostala v domu.
Trenutno za bivanje plačuje 74 evrov na mesec. Ko se je prvič vselila, je cena znašala 350 kun oziroma približno 46 evrov. Pozneje se je postopoma zvišala na 50, 55 in nato 62 evrov, letos pa na 74 evrov. Kljub podražitvam meni, da je bivanje v domu še vedno cenovno sprejemljivo.
Iskanje stanovanja lahko traja več mesecev
Vendar nizka cena ni edino, zaradi česar se študenti odločajo za študentske domove. Zasebni najem prinaša tudi več udobja in samostojnosti, a iskanje primernega stanovanja je lahko dolgotrajno in stresno. Emilija, študentka magistrskega študija anglistike in primerjalne književnosti na zagrebški filozofski fakulteti, je tri leta živela v domu Stjepana Radića, eno leto pa v domu Cvjetno naselje. V petem letniku se je odločila za zasebno nastanitev, saj se je želela izogniti omejitvam in načinu življenja v študentskem domu.
Stanovanje je iskala približno dva meseca. Pregledovala je oglase na facebooku, se pozanimala pri prijateljih in spremljala spletne oglasnike. Kot eno največjih težav je izpostavila komunikacijo z najemodajalci. Ti se pogosto niso odzivali na telefonske klice, včasih so se dogovorili za ogled, nato pa niso poslali niti naslova. Trikrat se je zgodilo celo, da so si stanovanje ogledali in se z lastnikom ustno dogovorili za najem, nato pa je ta preprosto prekinil komunikacijo.
Danes s partnerjem živi v dvosobnem novem stanovanju v Novem Zagrebu, velikem 46 kvadratnih metrov. Zanj plačujeta 650 evrov na mesec. Ko sta se vselila poleti 2025, je najemnina znašala 590 evrov.
Za garsonjero 400 evrov na mesec
Podobne izkušnje ima tudi Bernarda, študentka prvega letnika magistrskega študija javne uprave. Ker po vpisu na fakulteto ni dobila mesta v študentskem domu, že šest let živi v zasebnih nastanitvah.
Sprva je prek facebookove skupine našla zasebni študentski dom, kjer je mesečna cena znašala 250 evrov. Pred tremi leti se je preselila v 26 kvadratnih metrov veliko garsonjero v Novem Zagrebu, za katero danes plačuje 400 evrov na mesec. V treh letih se je najemnina zvišala za 50 evrov.
Tudi sama opozarja na težave pri iskanju stanovanja. Najemodajalci se pogosto ne odzivajo na povpraševanja, fotografije v oglasih pa včasih ne ustrezajo dejanskemu stanju nepremičnine. Stanovanje, v katerem živi, je našla v nekaj več kot dveh tednih.