Srbija po velikem uspehu Študentske liste začenja znova. Novo vlado, za katero še ni znano, kdo jo bo vodil in kdo bo zasedel ministrska mesta, čaka obilica izzivov. Nova oblast bo morala rešiti ugrabljeno državo, v kateri so se lovke Srbske napredne stranke (SNS) zajedle v vse institucije, od pravosodja do varnostnih organov, ohraniti zaupanje ljudi in nasploh poiskati pot nazaj k demokraciji. To je veliko breme za študentsko gibanje, ki se je iz protestniškega razvilo v politično silo in nato s prepričljivo volilno zmago premagalo avtokratski režim.
Trkali so na vrata ljudi
Spremembe v Srbiji so rezultat dolgotrajnega procesa. Kot opozarja Florian Bieber, profesor zgodovine in politike jugovzhodne Evrope na Univerzi v Gradcu, ljudje proti Vučićevemu režimu protestirajo že deset let. Protesti so sprva potekali v velikih mestih, nato so se ljudje uprli izkoriščanju litija v dolini Jadar, nazadnje pa se je po smrtonosni nesreči z zrušitvijo nadstreška v Novem Sadu razvilo še obsežno protestniško gibanje.
Srbija spet začenja znova
Kaj sledi veliki zmagi? Trenutno nihče ne ve, kakšni bodo naslednji koraki in odločitve študentov. V šoku je tudi Vučićeva SNS. »Smo na neznanem ozemlju. Lahko samo ugibamo. Če bi Študentska lista dosegla manj prepričljivo zmago in bi morala sklepati kompromise, bi bilo oblikovanje vlade zaradi njihovega zapletenega načina notranjega odločanja veliko težje. Zdaj pa se lahko preprosto sestanejo, dogovorijo o ministrih in odločitev potrdijo v skladu s svojim notranjim postopkom odločanja. V prihodnjih nekaj tednih bi tako lahko dobili novo vlado,« ocenjuje Burazer. Po njegovi oceni se bodo študenti sprva osredotočili na nekaj ključnih področij: odpravljanje ugrabljene države, osvobajanje medijev in vzpostavitev novih zakonodajnih okvirov za volitve.
Srbija se tako na nekak način znova vrača na začetek svoje politične poti. Ta je sicer drugačna kot leta 2000, ko je Vojislav Koštunica premagal Slobodana Miloševića. V parlamentu sta namreč le dve stranki, kar je za študente razmeroma preprosto izhodišče. Toda Vučić je že napovedal, da bi se SNS lahko vrnila na oblast čez pol leta, če bo država pod vodstvom študentov zašla v kaos. Zato je po Bieberjevi oceni treba upoštevati napake iz leta 2000 in Vučićevo grožnjo jemati resno. »Takrat niso sprožili sodnih postopkov proti ljudem, ki so v devetdesetih letih zagrešili zločine. Zelo pomembno bo, da se sodni postopki začnejo zdaj,« poudarja Bieber in opozarja na potrebo po pregonu akterjev nekdanjega režima.
Na zatožni klopi bi se utegnil znajti tudi Vučić. Novinarji portala Radar so nazadnje razkrili, da naj bi predsednik prek posrednikov sodeloval z organiziranim kriminalom. Marina Vulović, postdoktorska raziskovalka na Univerzi v Potsdamu, mu v primeru začetka sodnih postopkov ne napoveduje svetle prihodnosti. »Če se bodo začeli sodni postopki ter se bosta uredila pravosodni sistem in medijski prostor, bo moral Vučić izbirati med zaporom in odhodom v izgnanstvo,« ocenjuje Marina Vulović. Kot mogoči destinaciji za odhod srbskega predsednika omenja Moskvo in Združene arabske emirate.
Odlog za najtežja vprašanja
»Ne bi smeli pričakovati nič revolucionarnega,« o prvih zunanjepolitičnih korakih vlade Študentske liste meni Vulovićeva. Opozarja na program študentov, ki vztrajajo pri politiki neuvajanja sankcij proti Rusiji, ohranjanju dobrih odnosov z Republiko Srbsko ter nadaljevanju pridružitvenega procesa z Evropsko unijo.
Evropska unija bi lahko Srbiji pomagala pri krepitvi demokracije in vladavine prava. Njena naloga bo po oceni Vulovićeve ugotoviti, kako najbolje podpreti proces demokratizacije države. Če bi se Srbija uspešno demokratizirala, bi se lahko na neki točki znova odprl tudi dialog o Kosovu. Vendar bodo ta težka vprašanja po pričakovanjih Vulovićeve odlagali, dokler bo mogoče. »Če bodo uspešni na področjih vladavine prava, boja proti korupciji in demokracije, bo imela Srbija dobre obete,« dodaja Burazer.
Prihodnji tedni ne bodo zaznamovani le z notranjepolitičnim dogajanjem in oblikovanjem nove vlade. Bližajo se tudi predčasne predsedniške volitve, na katerih bodo državljani Srbije decembra odločali o novem predsedniku. Pred tem bo treba določiti kandidate, tako v Študentski listi kot v SNS. Burazer se sprašuje, ali bo SNS sploh imela svojega kandidata in kako se bodo odločile druge opozicijske stranke.
Vsaj glede političnega sloga bo mogoče prve spremembe opaziti razmeroma hitro. »Če se študenti ne bodo obnašali kot Vučić, bo to izboljšalo odnose v celotni regiji,« meni Bieber.
