Preiskava, ki je trajala štiri leta in jo je usklajeval Europol skupaj z Eurojustom ter evropskim uradom za boj proti goljufijam OLAF, se osredotoča na domnevno nezakonito predelavo pepela iz ogrevalnih sistemov. Po navedbah preiskovalcev naj bi bili nevarni ostanki iz toplarn lažno označeni kot biooglje oziroma lesno oglje ter nato uporabljeni za proizvodnjo briketov za žar, gnojil in celo gradbenih materialov.
Vpletene tudi javne institucije
Posebej pod drobnogledom sta toplarni v krajih Vierschach in Laas na Južnem Tirolskem. Preiskovalci sumijo, da sta italijanski podjetji z nezakonitim ravnanjem prihranili velike stroške odstranjevanja odpadkov ter z nadaljnjo prodajo spornih materialov ustvarili več sto tisoč evrov nezakonitega dobička. Dodatne prihodke naj bi pridobili tudi s trgovanjem z emisijskimi kuponi.
Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi kemične analize pokazale prisotnost strupenih snovi, med drugim dioksinov in policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), ki sodijo med zdravju nevarne in strogo regulirane spojine v Evropski uniji. Okoljski strokovnjak Helmut Burtscher-Schaden iz organizacije Global 2000 opozarja, da bi lahko šlo za resen okoljski in zdravstveni škandal.
»Če se obtožbe potrdijo, govorimo o zelo nevarnih snoveh, ki lahko ob zgorevanju preidejo v zrak in prehransko verigo. Dioksini se kopičijo v maščobnem tkivu, posledice za zdravje pa se lahko pokažejo šele po več letih,« je dejal strokovnjak. Posebej skrb zbujajoča naj bi bila možnost uporabe spornih materialov v briketih za žar, saj bi se ob gorenju lahko sproščale rakotvorne snovi.
Preiskovalci sumijo tudi na vpletenost javnih institucij. Vodilni in zaposleni v okoljski agenciji province Bolzano naj bi po navedbah tožilstva pomagali pri takšnem početju z zavlačevanjem nadzorov, pripravo ugodnih razlag predpisov ter iskanjem administrativnih poti za izogibanje okoljskim zahtevam. Brez institucionalne podpore sistem po navedbah preiskovalcev ne bi mogel prestati nacionalnih in evropskih nadzorov.
Sporni pepel tudi v Evropo
Po neuradnih informacijah naj bi obstajali tudi stiki s politiki, katerih cilj je bil vplivanje na ministrske presoje in pridobivanje pravno ugodnih ocen za vključene obrate. Predsednik Južne Tirolske Arno Kompatscher je ob tem poudaril, da gre predvsem za vprašanje, ali so sporni materiali vsebovali škodljive snovi in bi jih zato morali obravnavati kot odpadek, ne pa jih ponovno uporabiti v proizvodnji.
Sporni pepel naj bi izvažali tudi v Hrvaško in Srbijo za proizvodnjo briketov, medtem ko so ga v Nemčiji in Avstriji uporabljali v kmetijstvu, krmi za živali in betonski industriji, navaja avstrijski Krone.
Na afero se je odzval tudi italijanski minister za okolje in energetsko varnost Gilberto Pichetto Fratin, ki je akcijo označil za pomemben udarec okoljskemu kriminalu. Po njegovih besedah gre za ključni korak pri zaščiti okolja, javnega zdravja in poštene konkurence med podjetji.
Primer je sprožil tudi skrb med organizacijami za zaščito potrošnikov. V avstrijskem Združenju za informiranje potrošnikov (VKI) so napovedali spremljanje primera in pomoč morebitnim oškodovancem pri uveljavljanju njihovih pravic.