Notranji ministri EU so se po večmesečnih pogajanjih dogovorili o znatnem zaostritvi skupne azilne politike. Na ponedeljkovem srečanju v Bruslju so sprejeli posebno zakonodajo v okviru prenovljenega azilnega pakta, ki predvideva pospešitev vračanja zavrnjenih prosilcev za azil. V želji po bolj učinkovitem izgonu zavrnjenih prosilcev za azil bodo ljudem brez pravice do azila dodelili nove obveznosti in v primeru nesodelovanja naj bi izgon bilo možno izvesti bolj učinkovito. V primeru zavrnitve sodelovanja bi jim grozile posledice. Zmanjšali bi jim lahko socialne prejemke, jim odvzeli potovalne dokumente, ali jim za daljši čas prepovedali vstop. Utegnile bi jih celo doleteti zaporne kazni.
»Trije od štirih nezakonitih migrantov, ki so v EU prejeli odločbo o vrnitvi, ostajajo v EU, namesto da bi se vrnili domov. Novi sklop pravil bo znatno prispeval k izboljšanju teh številk. Prvič bodo imeli državljani tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, obveznosti. Države članice pa bodo imele na voljo veliko boljša orodja – na primer, bodo lahko osebe pridržale za daljše obdobje, prepoved vstopa pa bo veljala dlje,« je ocenjeval Rasmus Stoklund, minister za priseljevanje in integracijo Danske, predsedujoče države Svetu EU.
Prihaja evropska odločba o vrnitvi
Nova uredba bo državam članicam omogočila tudi ustanavljanje centrov za vračanje zavrnjenih prosilcev za azil izven evropskih meja. A takšne centre bi lahko samo vzpostavili v državah, ki spoštujejo mednarodne standarde. Prav nespoštovanje teh standardov v Ruandi je bila denimo težava za Veliko Britanijo, ki je na ruandskih tleh hotela vzpostaviti tovrstni center za vračanje zavrnjenih prosilcev za azil.
Povrh tega so se ministri dogovorili tudi o evropski odločbi o vrnitvi, ki naj bi zaživela dve leti po uveljavitvi uredbe. Pomenila bi, da bi zavrnjen azil v eni od članic Unije pomenil tudi, da oseba ne bi mogla zaprositi za azil v drugi članici, prav tako bi iz druge države lahko bila izgnana na temelju prvotne zavrnitve azila. S tem naj bi prav tako pospešili vračanje zavrnjenih prosilcev za azil, saj druga država ne bi morala začeti nov postopek za izdajo nove odločbe o vrnitvi iste osebe.
Solidarnost z izjemami
Države članice so se prav tako načelno dogovorile o novem solidarnostnem mehanizmu razdeljevanja prosilcev za azil iz držav, ki so pod hudimi migracijskimi pritiski. Iz Italije, Španije, Grčije in Cipra naj bi od naslednje leto preselili 21.000 prosilcev za azil v druge članice. Tiste, ki jih ne bodo želeli sprejeti, bodo v tem solidarnostnem mehanizmu morale sodelovati s finančnimi prispevki. Za vsako zavrnjeno osebo bodo morale plačati okoli 20.000 evrov ali pa znatno prispevati k skupnim operacijam na zunanjih mejah Unije. Iz solidarnostnega mehanizma bodo zaradi tamkajšnjih resnih migracijskih razmer izvzete Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška in Poljska.
Zasedanje notranjih ministrov je prineslo še dogovor o prvem evropskem spisku varnih izvornih držav. Koncept varne tretje države pomeni, da lahko članice EU zavrnejo prošnjo za azil kot nedopustno, če bi prosilci za azil lahko zaprosili za mednarodno zaščito v državi, ki ni članica EU in se šteje za varno zanje. Na prvem spisku varnih izvornih držav so se sedaj znašli Kosovo, Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Indija, Maroko in Tunizija. Prav tako bi kot varne države veljale še vse, ki se približujejo Evropski uniji, izjema bi bila le, če bi v teh potekala vojna ali bi bili sprejeti ukrepi za omejevanje temeljnih pravic in svoboščin. Končen obseg spiska varnih izvornih držav bo moral Svetu EU določiti še z evropskim parlamentom. x
