»Vojna onkraj naše vzhodne meje vpliva tudi na naš občutek varnosti,« piše na uvodni strani 48-stranske knjižice, ki vsebuje navodila, kaj storiti ob zračnem napadu, katere zaloge je priporočljivo imeti doma v primeru dolgotrajnega izpada elektrike, kje poiskati najbližje zaklonišče, kako nuditi prvo pomoč ter kako ravnati ob bioloških ali jedrskih grožnjah.
Priročnik vključuje tudi strani, namenjene družinam, da si zapišejo lastni evakuacijski načrt – s kontaktnimi osebami, telefonskimi številkami in vnaprej določenimi zbirnimi točkami v primeru izrednih razmer.
Ročni radio in cestni zemljevid
»Ko sva z ženo ta teden prebirala svoj izvod, sva skoraj nagonsko začela sestavljati seznam priporočenih zalog: ročni radio in cestni zemljevid države v primeru digitalnega mrka, dodatne baterije in prenosne polnilnike, živila ter vsaj tri dni zaloge ustekleničene vode. Vse to se morda zdi pretirano previdno, a bolje je biti pripravljen na nekaj, za kar upam, da se nikoli ne bo zgodilo, kot pa sploh ne biti pripravljen,« piše Liam Nolan v članku za irsko javno radiotelevizijo RTE.
V priročniku je tudi povezava, prek katere lahko prebivalci poiščejo najbližje zaklonišče. Posebno poglavje je namenjeno pripravam na ekstremne vremenske dogodke, kot so poplave.
Poljaki ne verjamejo v ruski napad
Čeprav večina ljudi ne pričakuje, da bi vojna zajela Poljsko, so hibridne grožnje kritični infrastrukturi vse pogostejše. Pri temperaturah pod ničlo bi izpad elektrike lahko imel za prebivalce Varšave hude posledice, kar meščani ukrajinskega Kijeva zelo dobro vedo.
Poljski minister za digitalizacijo Krzysztof Gawkowski je ta teden razkril, da je bil državni elektroenergetski sistem konec decembra tarča obsežnega kibernetskega napada, ki je bil sicer neuspešen, a je državo skoraj pahnil v popoln izpad elektrike. Za napad je po njegovih besedah odgovorna Rusija.
Razprave o sposobnosti Poljske, da se brani pred hibridnimi grožnjami in morebitnim odprtim konfliktom, so se okrepile po lanskih vdorih brezpilotnih letal iz Belorusije v poljski zračni prostor. Varšava je tudi za te incidente obtožila Rusijo.
Novembra pa je poljski premier Donald Tusk izjavil, da je za eksplozijo, ki je uničila del glavne železniške proge med Varšavo in Lublinom, odgovorno »dejanje sabotaže«.
Najprej za prebivalce vzhodih regij
Priročnik natančno opisuje tudi postopke ob zračnem napadu. A Poljska ni prva evropska država, ki je pripravila tovrstni priročnik. Konec predlanskega leta je švedska vlada vsem gospodinjstvom poslala brošuro z naslovom V primeru vojne, v kateri prebivalcem svetuje, kako ravnati ob napadu. Podobne vsebine sta javno objavili tudi Finska in Norveška.
V poljskem primeru je zgovorno, da so prve izvode priročnika poslali prebivalcem treh vzhodnih pokrajin, ki mejijo na Belorusijo, Ukrajino in rusko enklavo Kaliningrad. V Varšavi boste naleteli na mešanico presenečenja in pragmatičnega sprejemanja, saj ga po večini namreč še niso prejeli.
Ena izmed sogovornic na ulici glavnega mesta Poljske je priročnik povzela z besedami: »To je nujno, a hkrati zelo strašljivo.«
