Odločitev Pariza za krepitev obrambnega proračuna prihaja v času, ko konflikti v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu kažejo na izjemno hitro porabo streliva v sodobnem vojskovanju visoke intenzivnosti. Francoska vlada namerava z milijardami evrov ne le okrepiti obstoječe zaloge, temveč tudi nadomestiti rakete za zračno obrambo, ki so bile nedavno izstreljene v Zalivu, poroča Politico.
Francoski premier Sébastien Lecornu je poudaril, da je zagotavljanje zadostnih količin streliva trenutno prednostna naloga, saj se ponekod v Evropi krepijo strahovi pred morebitnim konfliktom z Rusijo. Posodobljen zakon, ki bo uradno predstavljen 8. aprila, za razvoj in nakup brezpilotnikov ter raket do leta 2030 namenja 8,5 milijarde evrov. Cel finančni okvir predvideva postopno rast obrambnega proračuna, ki naj bi se s 63,3 milijarde evrov v letu 2027 povzpel na 76,3 milijarde evrov v letu 2030.
Priprave na vojno gospodarstvo
Dokument, ki ga je pridobil Politico, poudarja, da se država s sofinanciranjem prednostnih proizvodnih zmogljivosti in prilagajanjem industrijske infrastrukture pripravlja na tako imenovano vojno gospodarstvo.
Ta trend oboroževanja se je po Evropi pospešil tudi zaradi negotovosti glede prihodnje vloge Združenih držav Amerike v zvezi Nato. Donald Trump je namreč že večkrat dejal, da morajo v ZDA razmisliti o svojem članstvu v zavezništvu.
Francoski načrti so pri določenih vrstah orožja izjemno ambiciozni. Zaloge brezpilotnikov kamikaz naj bi se povečale za 400 odstotkov, vodenih bomb AASM hammer za 240 odstotkov, medtem ko je za rakete Aster in Mica predvideno 30-odstotno povečanje. Kljub tem številkam pa osnutek razkriva, da Francija ne načrtuje širitve svojih oboroženih sil z dodatnimi lovci rafale ali fregatami.
Posebno pozornost v dokumentu vzbuja področje kopenske vojske, saj Pariz začenja študije za razvoj novega tanka, ki bi nasledil sedanji model leclerc. To kaže na to, da francoska stran očitno pričakuje zamude pri skupnem francosko-nemškem projektu tanka naslednje generacije (MGCS).
Hkrati se zdi, da je Francija opustila sodelovanje pri evropskem projektu Eurodrone, saj mu v novem proračunskem osnutku ni namenila nobenih sredstev, še piše Politico. Kljub temu da bodo o konkretnih zneskih vsako leto znova odločali poslanci, v Franciji trenutno vlada široko politično soglasje o nujnosti večjih vlaganj v obrambo.