Umor švedskega premierja Olofa Palmeja ostaja eden najbolj pretresljivih in skrivnostnih dogodkov v sodobni evropski zgodovini. Štiri desetletja po atentatu primer še vedno nima sodnega epiloga, obsežna policijska preiskava – ena najdražjih na svetu – pa velja za simbol institucionalnega neuspeha.
Usodna noč na ulici Sveavägen
Pozno zvečer 28. februarja 1986 sta se Olof Palme in njegova žena Lisbeth vračala iz kina v središču Stockholma. Na ulici Sveavägen se jima je od zadaj približal neznani moški in sprožil več strelov. Devetinpetdesetletnega premierja je zadel v hrbet in ga smrtno ranil, njegova žena pa je bila lažje poškodovana. Napadalec je pobegnil, orožja – šlo naj bi za revolver magnum kalibra 357 – pa niso nikoli našli. Čeprav so reševalci hitro prispeli na kraj dogodka, Palmeju niso mogli več pomagati. Njegova smrt je pretresla Švedsko in mednarodno skupnost, saj je veljal za enega najvplivnejših evropskih politikov svojega časa.
Zgrešena preiskava in napačne sledi
Preiskava je stekla takoj, vendar je bila že na začetku zaznamovana z napakami. Policija ni ustrezno zavarovala kraja zločina, kar je povzročilo uničenje morebitnih dokazov. Skozi leta je več kot 130 ljudi priznalo umor, a nobeno priznanje ni zdržalo resne presoje.
Leta 1989 so za umor obsodili kriminalca Christerja Petterssona, potem ko ga je Lisbeth Palme prepoznala kot strelca. Toda pritožbeno sodišče je sodbo razveljavilo zaradi pomanjkanja dokazov, nejasnega motiva in odsotnosti orožja. Pettersson je bil izpuščen in je leta 2004 umrl.
Teorija o »možu Skandia«
Junija 2020 je tožilstvo kot verjetnega storilca navedlo Stiga Engströma, znanega kot »Skandia Man« (mož Skandia), ker je delal za zavarovalnico Skandia v bližini kraja zločina. Engström je bil tistega večera na delovnem mestu in med prvimi na prizorišču. Policija ga je sprva zaslišala, a ga je hitro izločila iz kroga osumljencev.
Poznejša analiza pričevanj je pokazala neskladja med njegovimi izjavami in opisi prič. Trdil je celo, da je poskušal pomagati ranjenemu premierju, vendar naj bi o ključnih trenutkih lagal. Engström je leta 2000 storil samomor, zato proti njemu nikoli ni bil sprožen sodni postopek.
Takratni premier Stefan Löfven je primer označil za »odprto rano« švedske družbe in izrazil upanje, da se bo ta z novimi preiskavami tožilstva začela celiti. Kljub temu mnogi dvomijo, da bo resnica kdaj razjasnjena, saj ni novih forenzičnih dokazov, orožja pa tudi niso našli.
Primer Palme ostaja plodno gojišče teorij zarote – od domnevne vpletenosti tujih obveščevalnih služb do političnih skrajnežev. Glavni tožilec je ob zaključku preiskave priznal, da ne pričakuje, da bodo njihove ugotovitve utišale vse dvome. Štiri desetletja po strelih na Sveavägenu tako ostaja več vprašanj kot odgovorov.