Mejnik je omrežje preseglo z odprtjem povezave Xi'an–Yan'an. Nova 299-kilometrska proga bo skrajšala potovalni čas med mestoma v osrednji Kitajski s približno dveh ur na le eno uro.
Omrežje hitrih železnic na Kitajskem je zdaj trikrat daljše od vseh preostalih omrežij na svetu skupaj. Hitre linije povezujejo že 97 odstotkov kitajskih mest z več kot pol milijona prebivalci.
Najpomembnejše proge vodijo iz prestolnice v gospodarska središča na jugu države. Izstopata progi Peking–Guangzhou, ki je dolga več kot 2000 kilometrov, in Peking–Šanghaj, kjer vozijo najhitrejši vlaki na svetu s potovalno hitrostjo 350 km/h.
Na tej progi bodo kmalu vozili tudi novi vlaki naslednje generacije, kot je CR450. Ta bo dosegal potovalno hitrost 400 km/h, njegova najvišja hitrost pa bo znašala 450 km/h. Peking je že napovedal drzne načrte za širitev omrežja na 70.000 kilometrov do leta 2035.
Kitajska je omrežje hitrih železnic začela graditi precej pozneje kot Japonska ali evropske države, ki so pionirke na tem področju. Prva takšna povezava na Kitajskem je bila vzpostavljena med Pekingom in nekaj več kot sto kilometrov oddaljenim Tianjinom.
V naslednjih desetletjih je država vzpostavila stabilen sistem obsežnih naložb v infrastrukturo. V zadnjem desetletju na Kitajskem vsako leto odprejo približno 3000 kilometrov novih prog, kar je skoraj toliko, kot znašata celotni omrežji Japonske ali Francije – držav, kjer so hitre železnice prav tako močno razvite. Za primerjavo: nemško omrežje je s približno 1600 kilometri še enkrat krajše.
Učinkovita gradnja na Kitajskem
Stroški gradnje hitrih železnic so na Kitajskem v povprečju okoli 20 milijonov evrov na kilometer, kar je približno 40 odstotkov manj kot v Evropi.
Visoko učinkovitost gradnje je Kitajska dosegla z ekonomijo obsega in dolgoročnim načrtovanjem. Hitre železnice na Kitajskem gradijo v okviru obsežnega enotnega projekta z verodostojnim načrtom gradnje za desetletje ali več. V zadnjem desetletju je Kitajska v gradnjo železnic vložila približno bilijon (1000 milijard) evrov. Takšen obseg in dolgoročna naravnanost upravičujeta vlaganja v razvoj specializirane opreme, ki močno poceni gradnjo.
Primerjava z Evropo
Gospodarstvo Evropske unije je po velikosti primerljivo s kitajskim. Ob upoštevanju kupne moči je bilo evropsko gospodarstvo leta 2008, ko je Kitajska odprla svoje prve proge hitrih železnic, približno 1,5-krat večje od kitajskega, danes pa je to razmerje skoraj obrnjeno.
V zadnjem desetletju so evropske države v gradnjo železnic vložile približno 400 milijard evrov, od česar je bila le petina sredstev namenjena hitrim progam, ki zahtevajo ločeno infrastrukturo. Glede na kriterije, po katerih opredeljujemo hitro železnico, je bilo v tem obdobju odprtih med 1000 in 1500 kilometrov novih prog; skupna dolžina evropskega omrežja danes dosega približno 12.000 kilometrov.
Načrti evropske komisije predvidevajo precejšnje povečanje vlaganj v tovrstno infrastrukturo. Nedavno predstavljen predlog načrtuje naložbe v višini približno 500 milijard evrov do leta 2050.