Deklica, ki se je rodila pred več kot mesecem dni, še vedno nima rojstnega lista, družina pa se sooča s številnimi administrativnimi težavami. Primer bi se lahko končal celo na sodišču.
Heidemarie D. in Roland S. iz Avstrije sta se ob rojstvu hčerke 24. septembra odločila, da jo bosta poimenovala Rianeva Viktoria. Toda njuna izbira je naletela na nasprotovanje matičnega urada v Salzburgu, ki imena Rianeva ne želi uradno registrirati, poroča avstrijski časnik Heute. Po pojasnilih pristojnih naj bi bila težava v tem, da ni dokazov, da se ime Rianeva v takšni obliki že uporablja kot osebno ime. Staršem so zato predlagali, naj deklico poimenujejo Ria-Neva, vendar temu nasprotujejo.
»Želiva ustvariti novo avstrijsko ime«
Oče Roland je pojasnil, da imena ne želita zapisati z vezajem, saj naj bi imelo ime Neva po podatkih jezikovnih ustanov srbske oziroma hrvaške korenine. »Midva nimava takšnih korenin. Želiva ustvariti novo avstrijsko ime,« je povedal za Heute. Prav tako ne želita spremeniti vrstnega reda imen in deklice poimenovati Viktoria Rianeva. »Njen vzdevek je Rivi, zato tudi obrnjena različica ne pride v poštev,« je pojasnil oče.
Ker se starši in matični urad ne morejo dogovoriti, ime deklice še vedno ni uradno vpisano, zaradi česar družina ni prejela njenega rojstnega lista.
Za pomoč prosila jezikoslovce
Da bi dokazala, da za zavrnitev imena ni utemeljenih razlogov, sta se oče in mati obrnila na strokovnjake za nemški jezik, ki so potrdili, da je ime Rianeva mogoče obravnavati kot osebno ime in da ni jezikovnih zadržkov za njegov zapis v eni besedi. Pojasnili so, da je ime mogoče razumeti kot kombinacijo delov drugih osebnih imen, zato bi bilo po njihovem mnenju mogoče ime Rianeva Viktoria brez težav vpisati v matično knjigo. Toda niti strokovno mnenje doslej ni zadostovalo, da bi matični urad spremenil odločitev.
Brez rojstnega lista tudi brez drugih dokumentov
Spor glede imena je družini povzročil precej več težav, kot so starši sprva pričakovali. Ker deklica nima rojstnega lista, ne morejo urediti številnih drugih uradnih postopkov. »Dejstvo, da nimamo rojstnega lista, nam otežuje vse nadaljnje korake,« je povedal Roland.
Po njegovih besedah zaradi manjkajočega dokumenta ne morejo urediti zdravstvenega zavarovanja, otroškega dodatka, prijave prebivališča, potrdila o državljanstvu, priznanja očetovstva, skupnega skrbništva in zasebnih zavarovanj. Za pomoč sta se z ženo že obrnila na številne ustanove, od matičnih uradov in sodišč do deželnih oblasti in zveznih ministrstev, vendar za zdaj brez uspeha.
O imenu bi lahko odločalo sodišče
Avstrijska pravila določajo, da mora biti osebno ime primerno za otroka, ustrezati njegovemu spolu in mu ne sme škodovati. Pristojni pri presoji upoštevajo tudi, ali se ime že uporablja kjer koli po svetu, ne zgolj na nemško govorečem območju. Če matični urad ne najde dokazov, da je določeno ime že v uporabi, lahko njegov vpis zavrne.
Staršem so pojasnili, da bodo primer predali pristojnemu sodišču v Zgornji Avstriji. Toda na sodišču, na katero so se že obrnili, so jim odgovorili, da za primer niso pristojni. Po avstrijskih predpisih mora matični urad obvestiti okrajno sodišče, če starši v 40 dneh ne izberejo drugega imena. Urad lahko izda tudi uradno odločbo o zavrnitvi vpisa imena, zoper katero se lahko starši pritožijo.
Heidemarie in Roland medtem vztrajata pri svoji odločitvi. Hčerki želita dati ime Rianeva Viktoria in ga ne nameravata spreminjati, čeprav to pomeni, da se bosta morala soočiti s posledicami.