Najbrž nikoli ne bo znano, zakaj v resnici se je laburistični premier Keir Starmer hazardersko odločil imenovati od nekdaj kontroverznega Petra Mandelsona za veleposlanika v ZDA po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo. Mandelson je bil namreč zaradi zlorabe položaja za osebno bogatenje prej že dvakrat ob ministrski položaj. Tako pa je Starmer storil svojo največjo napako, odkar so ga aprila 2020 laburisti izbrali za vodjo stranke, Britanci pa septembra 2024 za premierja.
Brez problema glede
»svinjskega bogatenja«
Mandelson, nekdanji vpliven arhitekt novega laburizma, s katerim se je Tony Blair leta 1997 zavihtel na oblast, je takrat »zaslovel« z izjavo, da »so laburisti zelo sproščeni glede svinjskega bogatenja ljudi«. S prijateljevanjem z enim od teh ljudi, Jeffreyjem Epsteinom, je sprožil največji politični škandal na Otoku po letu 2009 – takrat so vik in krik sprožile zlorabe poslanskih izdatkov.
Starmer je Mandelsona, poročenega geja, po lanski objavi prvega paketa Epsteinovih arhivov, ki je razkril njegove laži o prekinitvi prijateljevanja z razvpitim ameriškim pedofilom, res odstavil z najbolj prestižnega veleposlaniškega položaja. Po januarski objavi drugega paketa dokumentov, ki ga pooseblja fotografija Mandelsona v spodnjicah ob ženski v kopalnem plašču, menda posneta v pariškem stanovanju Jeffreyja Epsteina, pa mu ga ni bilo treba nagnati iz stranke, ker se je sam odpovedal članstvu, najprej v stranki in nekaj dni kasneje v lordski zbornici.
Je pa Starmer sprožil šok v poslanski zbornici, ko ga je voditeljica konservativne opozicije Kemi Badenoch vprašala, ali so informacije, ki so mu jih posredovale varnostne službe pred imenovanjem, vsebovale podatek, da je Mandelson tudi po Epsteinovi obsodbi prijateljeval z njim. »Da, so. In zato je moral odgovoriti na različna vprašanja. Ni pa bila znana globina tega prijateljevanja. Leta in leta je o tem vsem lagal,« je odgovoril Starmer.
Opozicija zato zahteva objavo varnostnih informacij o Mandelsonu, a policija tega ne dovoli zaradi preiskave, ki jo je sprožila o njegovem početju, katerega glavni motiv je bilo bogatenje. Še vedno se denimo »ne spomni«, zakaj mu je Epstein trikrat nakazal po 25.000 funtov.
Premier je pečen?
Ne gre samo za Mandelsona, katerega posredovanje (izdajanje) strogo zaupnih informacij Epsteinu o vladnih načrtih med finančno krizo leta 2008 in po njej (takrat je bil minister za poslovne zadeve v laburistični vladi premierja Gordona Browna) preiskuje policija, ampak tudi za Starmerja osebno.
Ta rešuje majav premierski stolček s plazom opravičil. »Epsteinove žrtve so živele s travmami, ki jih večina med nami komaj lahko dojame. Opravičujem se … Opravičujem se za to, kar so preživele žrtve, opravičujem se za to, da je tako veliko ljudi na oblasti odpovedalo, opravičujem se za to, da sem verjel Mandelsonovim lažem in ga imenoval (za veleposlanika) …« Opravičevalska taktika pa ne deluje niti med številnimi laburističnimi poslanci. Premier je pečen, premierjev odstop je neizogiben, potrebne so velike spremembe, da bi obnovili zaupanje v laburistično vlado, premier bo moral odstopiti … To so besede najbolj kritičnih vladnih poslancev.
Šibek, naiven in lahkoveren
Vplivna laburistična veteranka z 42-letnim poslanskim stažem, ki je zadnji dve leti članica lordske zbornice, Harriet Harman, pravi, da mora Starmer nehati kriviti Mandelsona in ponavljati, da mu je ta lagal. »Nikoli ne bi smel niti pomisliti na njegovo imenovanje. Zato, ker govori 'lagal mi je', je videti šibek, naiven in lahkoveren.« Je s tem zadela žebljico na glavico? Velika večina laburističnih poslancev sicer še brani premierja, a skupaj s Harmanovo zahtevajo čistko med njegovimi svetovalci, zlasti odstavitev šefa kabineta Morgana McSweeneyja, ki naj bi Starmerja osebno prepričal, da je Mandelsona poslal v Washington.
Si bo upal to narediti, preden se bodo pojavili nastajajoči Mandelsonovi arhivi? Vsi člani vlade in drugi, ki delajo zanjo, morajo vanje prispevati elektronsko in vso drugo izmenjavo sporočil z nekdanjim lordom. Temu grozi celo dosmrtni zapor, če bo policijska preiskava pokazala »nezakonito ravnanje na javnem položaju«, kar je hudo kaznivo dejanje. Starmerju pa grozi glasovanje o nezaupnici, ki ga zahtevajo opozicijski konservativci in liberalni demokrati.
