Čeprav premier in vodja laburistov Keir Starmer ni predsedoval zasedanju izvršnega odbora stranke, je navdihnil odločitev o blokadi enega od najbolj priljubljenih otoških županov Andyja Burnhama, ki ga je velika večina volilcev Manchestra že trikrat izvolila za župana (v letih 2017, 2021 in 2024). Prej je bil šestnajst let laburistični poslanec (2001–2017).
Zasedanje vodstva stranke je bilo v nedeljo, kar je zelo nenavadno. Zakaj na nedelovni božji dan? Zato, ker je Burnham v soboto zvečer po dolgotrajnem ugibanju sporočil, da bi rad kandidiral na nadomestnih poslanskih volitvah v volilnem okrožju Gorton in Denton, ki so jih razpisali zaradi odstopa neodvisnega poslanca. Tako razlogi, ki jih je navedel za kandidaturo, kot razlogi za odločitev izvršnega odbora stranke (svoj glas je prispeval tudi Starmer, izid pa je bil 8:1), da je ne odobri, niso ravno iskreni. 56-letni Burnham je posredno opozoril Starmerja, da bodo laburisti na teh za njegovo avtoriteto pomembnih volitvah doživeli boleč poraz brez njegove »lokalne priljubljenosti«. Strašil ga je, kot vsi drugi, z desničarsko evrofobno stranko Refomirajmo (s posnemanjem Trumpa!) Združeno kraljestvo, ki jo vodi razvpiti Nigel Farage.
Frontna črta bitke s faražizmom
»Te nadomestne poslanske volitve bodo frontna črta boja proti politiki, katere blagovna znamka je sejanje razdora med ljudmi,« je Burnham posredno kritiziral faražizem. Laburisti so na rednih poslanskih volitvah v okrožju Gorton in Denton leta 2024 prepričljivo zmagali z 51 odstotki glasov, a se je njihov poslanec zaradi spora z vodstvom prelevil v neodvisnega poslanca. Odstopil naj bi zaradi bolezni. Zdaj v tem okrožju ankete napovedujejo zmago Farageevi stranki Reformirajmo Združeno kraljestvo z 32 odstotki glasov, laburistom 26, Zelenim, ki osvajajo vse več levičarskih volilcev, pa 22 odstotkov glasov. Z Burnhamom kot kandidatom naj bi laburisti zmagali s štirimi odstotki.
Burnham je ljubljenec levega krila laburistov, katerih neskrita želja je, da bi Starmerja čim prej zamenjali z Burnhamom. To bi lahko poskusili uresničiti samo, če bi bil Burnham spet poslanec, kar pa očitno do nadaljnjega ne bo. Priljubljeni manchestrski župan trdi, da ga ne vodijo osebne ambicije, ampak skrbi laburističnih svetnikov in članov. Vseeno je sprožil razpravo o pripravi načrta, po katerem bi na majskih lokalnih volitvah premagali Farageevo stranko, ki ji ankete napovedujejo veliko zmago. Burnham odkrito kritizira usmeritev levosredinske vlade, vrsto političnih preobratov in vse manjšo priljubljenost Starmerja ter zelo »voditeljsko« poziva k spremembi usmeritve z radikalnimi projekti.
Starmer je izbral zase manjše zlo
Blokada Burnhamove poslanske kandidature na nadomestnih poslanskih volitvah, ki bodo marca kot ogrevanje za lokalne, je Starmerjeva hazarderska poteza, s katero je, vsaj s svojega zornega kota, izbral manjše zlo – zelo verjetni poraz na nadomestnih poslanskih volitvah namesto Burnhama v poslanskih klopeh. Blokado je vodstvo neiskreno opravičilo s trditvijo, da bi Burnhamova poslanska kandidatura sprožila drage predčasne županske volitve v Manchestru in potrato denarja, ki ga laburisti potrebujejo za kampanjo za lokalne volitve, »na katerih morajo zmagati«.
Starmerju kritiki zaradi te blokade pripisujejo politično strahopetnost in šibkost. Med jeznimi laburističnimi poslanci je Rosie Duffield, ki pravi: »Seveda so Starmerjevi lojalisti blokirali Burnhama, ki je priljubljen in učinkovit vodja, kar samo opozarja na to, kako osovražen in šibak je Starmer. Njegovi premierski dnevi so šteti.«
