Za zdaj še ni formalne odločitve o tem, da bi Srbiji zamrznili evropska sredstva. Tako je govorec evropske komisije Markus Lammert odgovoril na vprašanje glede izjave Marte Kos. Slovenska komisarka za širitev je namreč prejšnji teden dala vedeti, da so sredstva za Srbijo iz načrta za rast na Zahodnem Balkanu že zamrznjena.
Lammert je rekel, da komisija še naprej ugotavlja, ali Srbija izpolnjuje pogoje za prejem evropskega denarja. Sredstva za rast na Zahodnem Balkanu, ki jih bo prejelo šest balkanskih kandidatk za članstvo, v celoti znašajo sedem milijard evrov, Srbija naj bi od teh v naslednjih letih dobila 1,5 milijarde. Če bi ostal brez tega denarja, bi bil to najbrž udarec za predsednika Aleksandra Vučića, čeprav srbski finančni minister Siniša Mali trdi, da bo Srbija v naslednjih letih od EU dobila le 1,15 milijarde evrov, večinoma posojil, kar naj ne bi imelo velikega vpliva na državni proračun.
Vrsta napak pravosodne reforme
Komisarka za širitev Marta Kos, ki Vučićevi Srbiji med drugim zameri naklonjenost Putinovi Rusiji, je v četrtek na univerzi v švicarskem Fribourgu izjavila, da je EU ustavila izplačila Srbiji, dokler ne bo popravila sedanje pravosodne reforme. Njena izjava pravzaprav ni tako zelo v nasprotju s tem, kar je dejal Lammert. Komisija namreč ne more nobeni kandidatki za članstvo odobriti evropskih sredstev, dokler ta ne izpolni pogojev, nujnih za to. Pri Srbiji je postavljen pogoj, da popravi zakon o pravosodni reformi, ki ga je skupščina sprejela januarja.
Novi zakon med drugim zmanjšuje neodvisnost tožilstva in odstavlja štiri specializirane tožilce, ki se intenzivno ukvarjajo z izjemno občutljivim področjem organiziranega kriminala. Reforma je za EU nesprejemljiva tudi zato, ker ima po njej policija pravico, da ne upošteva zahteve tožilstva o kakšni aretaciji ali preiskavi. In zakon je problematičen že zato, ker so ga poslanci, med katerimi imajo absolutno večino predstavniki Vučićeve Srbske napredne stranke (SNS), sprejeli po hitrem postopku brez javne razprave. Prav tako ni nepomembno, da so to storili v času več preiskav, povezanih s politiki iz SNS zaradi korupcije.
Pomemben glas beneške komisije
Lammert je zdaj dejal, da komisija od Srbije pričakuje sledenje priporočilom beneške komisije, ki je pred dvema tednoma predstavila glavne usmeritve svojega mnenja o pravosodni reformi, s čimer je začela dialog s srbsko vlado. Gre za ugledno posvetovalno telo Sveta Evrope, ki ugotavlja, kdaj ustava in zakoni neke države niso v skladu z demokratičnimi standardi in mednarodnim pravom. V skupini 61 držav, ki priznavajo avtoriteto beneške komisije, so tudi nekatere, ki kot Peru in Južna Afrika niso evropske, ZDA pa so letos napovedale svoj izstop iz te skupine držav, kar je Rusija storila leta 2022.
Z omenjenimi usmeritvami, ki jih je beneška komisija aprila sporočila Srbiji, je navzven zelo zadovoljna predsednica srbske skupščine in tesna Vučićeva sodelavka Ana Brnabić, ki trdi, da bodo poslanci omenjen zakon o pravosodju spremenili v skladu s priporočili že do konca maja. Vučić, ki bo imel zadnjo besedo, bo v resnici težko zavrnil priporočila beneške komisije, če si res želi članstvo Srbije v EU.
Mlad srbski pogajalec z EU Danijel Apostolović je v ponedeljek za srbsko televizijo izjavil: »Takoj ko smo prejeli strokovno mnenje beneške komisije, je pravosodno ministrstvo oblikovalo delovno skupino in pozvalo vse pomembne institucije, da pomagajo.« Dodal je, da bo že v petek beneška komisija prejela osnutek novega zakona o pravosodju, ki bo usklajen z njenim strokovnim mnenjem. In če ga bo odobrila, bo zakon sprejet še ta mesec.
