Na Bledu se v ponedeljek začenja 21. blejski strateški forum, kjer se bodo na povabilo vlade zbrali politiki, diplomati, gospodarstveniki in akademiki, da bi razpravljali o položaju v Evropski uniji in svetu. Pod letošnjim naslovom foruma Moč oblikovati prihodnost se bo zvrstilo več ducat panelov oziroma razprav, na katerih bo nastopilo 159 govorcev. Sočasno z blejskim forumom v Avstriji poteka forum Alpbach, ki je tudi letos pritegnil številne vplivne politike in nosilce odločitev.
Osrednje razprave letošnjega foruma z udeleženci kažejo na jasen poudarek nove vlade območju srednje Evrope, ki jo vidi kot regionalni prostor gospodarskega in političnega sodelovanja. Na premierskem panelu bo Janez Janša gostil hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, češkega premierja Andreja Babiša in novega madžarskega premierja Petra Magyarja, ki v državi razgrajuje ostanke šestnajstletne vladavine dolgoletnega Janševega zaveznika Viktorja Orbana. Pogovarjali se bodo o oblikovanju prihodnosti Evrope iz njenega centra. Zasedba za takšno razpravo sicer ni popolna, saj bo manjkal avstrijski kancler Christian Stocker, ki mu je Peter Magyar že ponujal članstvo v razširjeni višegrajski četverici. Seznam visokih gostov iz srednje Evrope bo na Bledu zaokrožil slovaški predsednik Peter Pellegrini, ki bo s slovensko predsednico Natašo Pirc Musar nastopil na predsedniškem panelu.
Sodeč po osrednji razpravi, bo forum manj suverenističen, kot je bil v času prejšnje Janševe vlade, ko so precej kritično do Evrope razmišljali o suverenizmu, visoka gosta foruma pa sta bila Orban in po političnih pogledih sorodni poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je medtem že zapustil stranko Jaroslawa Kaczynskega in se podal na samostojno politično pot.
Vsaka vlada poskuša z govorci, povabljenci in temami forumu pač dati njegov pečat. Glede na mednarodne okoliščine pa so se vedno znova izmenjevale ali ohranjale teme regionalne in globalne varnosti, delovanja multilateralizma, podnebnih sprememb in tako naprej.
Kako so lahko evropske pomanjkljivosti njene koristi
Na blejskem forumu zaradi menjave vlade ni bilo treba kakšnemu gostu odpovedati udeležbe, je pojasnil generalni sekretar BSF Peter Grk. Priprave na forum so potekale v oteženih okoliščinah, ker je nova vlada mandat nastopila relativno pozno glede na sam dogodek. Vendarle, tako ocenjujejo organizatorji, jim je uspelo sestaviti smiseln forum, kjer bodo obravnavali vprašanja, ključna za Slovenijo, soseščino in Evropsko unijo. »Z vsako vlado pride neki poudarek, kar je razumljivo, saj gre za vladni projekt. Letos bomo bolj osredotočeni na EU, srednjo Evropo in soseščino. To je neka podstat, ki izhaja tudi iz deklaracije o slovenski zunanji politiki. Prav iz nje mora Slovenija izhajati, če želi ohranjati neko vlogo v Evropski uniji in mednarodni skupnosti ter prispevati k temu, da ostaja EU pomemben igralec v novi realnosti,« je ocenil Grk.
Na forumu naj bi iskali odgovore na vprašanje, kako lahko Evropska unija svoje pomanjkljivosti obrne sebi v prid. Včasih namreč odločitve sprejema zelo počasi, je pa hkrati soočena z vse več dnevnimi strateškimi premiki. Kot poudarja Grk, bodo glavni poudarki razprav namenjeni prihodnosti Evropske unije tako z vidika varnosti kot konkurenčnosti. »Posebna pozornost bo namenjena dokončanju procesa širitve, ki je ena ključnih tem za Evropsko unijo in Slovenijo. Upamo, da bomo našli nekaj odgovorov, kako ta proces čim prej zaključiti,« je dejal.
Najvišja ameriška gostja doslej
Med udeleženci iz več kot 70 držav zagotovo izstopa Olesandra Matvijčuk, Nobelova nagrajenka za mir iz leta 2022, ki bo dobila vsakoletno posebno nagrado foruma. Hkrati so organizatorji zelo veseli, da se obeta najvišja udeležba ZDA na forumu, potem ko so sogovornike v Washingtonu vrsto let pozivali k udeležbi na najvišjih diplomatskih ravneh. V goste zdaj prihaja Allison Hooker, namestnica ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia. Ena treh najpomembnejših oseb na ameriškem zunanjem ministrstvu bo govorila predvsem o stanju čezatlantskih odnosov v letu, ko jih je Donald Trump s svojo politiko napel do skrajnosti.
Na forumu kljub zelo proizraelski drži nove vlade ne bo izraelskih vladnih predstavnikov, prav tako za zdaj ni niti enega predstavnika arabskih držav, ki so še lani predstavljali lepo kvoto gostov. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Antonio Costa, ki je trenutno na turneji po prestolnicah članic EU (v Ljubljani bo prihodnji petek), nista bila vabljena na Bled, vseeno pa forum ne bo minil brez visoke bruseljske udeležbe. Pridejo namreč kar štirje evropski komisarji – podpredsednica komisije Dubravka Šuica, pristojna za Sredozemlje, Oliver Varhelyi, pristojen za zdravje, komisar za turizem in trajnostni transport Apostolos Tzitzikostas in komisarka za širitev Marta Kos. Prav tako prihaja več zunanjih ministrov z Balkana, nekdanja visoka predstavnica EU baronesa Catherine Ashton pa nekdanji generalni sekretar Nata lord George Robertson in mnogi drugi.
Vnovično poudarjanje mehke moči
Foruma se ne bosta udeležila dva visoka vabljena politika Ukrajine. Predsednika Volodimirja Zelenskega je na forum že pomladi povabila predsednica Nataša Pirc Musar, nastopiti bi moral tudi zunanji minister Andrij Sibiha. Vendar ju ne bo, ker je visokim političnim predstavnikom Ukrajine zaradi dnevnih ruskih brezpilotniških in raketnih napadov na prestolnico oteženo potovanje v tujino. »Da Zelenski ne pride, ni nekaj nepričakovanega,« pravi Grk. Slovenija je ena zadnjih evropskih držav, ki je predsednik od začetka vojne še ni obiskal.
Na forumu bodo med drugim govorili tudi o tem, ali lahko Evropska unija postane strateška sila. Spraševali se bodo, kako je z varnostjo v indo-pacifiškem prostoru, kakšna je prihodnost Bližnjega vzhoda po vojni v Perzijskem zalivu in ali lahko demokracija preživi umetno inteligenco. Za Slovenijo je relevantno tudi vprašanje, ali je lahko sama igralec pri oblikovanju prihodnosti EU in sveta, še zlasti po tistem, ko ni več članica varnostnega sveta OZN.
Peter Grk je prepričan, da je odgovor pozitiven. »To lahko doseže predvsem prek instrumentov mehke moči, med katere sodi tudi forum. Slovenija lahko prek idej in predlogov oblikuje neko novo realnost v mednarodni skupnosti kot v Evropski uniji. Premajhni smo, da bi lahko odločilno vplivali, kam se bo Evropska unija premikala. Toda prek predlogov in idej lahko naberemo krog somišljenikov držav, ki te ideje pograbijo, in skupaj z njimi nato sooblikujemo prihodnost Evrope in sveta,« je ocenil generalni sekretar BSF.
