Sveženj pravosodnih zakonov je prišel v parlamentarno obravnavo po hitrem postopku in brez javne razprave. Predlagal jih je poslanec SNS Uglješa Mrdić, zato se jih je v medijih prijel vzdevek Mrdićevi zakoni.
Gre za spremembe in dopolnitve petih zakonov: zakona o sedežih ter območjih sodišč in tožilstev, zakona o visokem tožilskem svetu, zakona o organizaciji in pristojnosti državnih organov za boj proti visokotehnološkemu kriminalu ter zakona o državnem tožilstvu in zakona o sodnikih.
Med večdnevno razpravo so poslanci vladajoče koalicije zagovarjali spremembe in dopolnitve teh zakonov ter trdili, da bodo prispevale k večji učinkovitosti pravosodja. Predstavniki opozicijskih strank so medtem opozarjali, da je bistvo sprememb v tem, da si oblast zagotovi večji nadzor nad pravosodjem in zmanjša objektivnost delovanja tožilstev.
Nasprotovala jim je tudi strokovna javnost, češ da je pravi cilj zakonov predvsem oslabitev tožilstva za organizirani kriminal (TOK), ki vodi tudi postopke proti ministrom in funkcionarjem SNS.
Bruselj: Zakonodaja bi lahko pomenila korak nazaj na poti v EU
Spremembam pravosodne zakonodaje nasprotujejo tudi v Evropski komisiji. Potem ko bodo vsebino sprememb do konca preučili, se bodo tudi ustrezno odzvali, je danes dejal tiskovni predstavnik komisije Guillaume Mercier. "Kot smo povedali že v času sprejemanja zakonodajnih dopolnil, bi ta lahko predstavljala velik korak nazaj v zavezanosti Srbije njenemu približevanju EU," je Mercier dejal v odzivu na sprejetje sprememb pravosodne zakonodaje v Srbiji.
Spomnil je, da so bili amandmaji sprejeti v naglici in nepregledno ter brez javnega posvetovanja z relevantnimi deležniki, vključno z Evropsko komisijo in Beneško komisijo. "Od Srbije kot kandidatke za članstvo se pričakuje, da okrepi neodvisnost pravosodja in avtonomijo organov pregona v skladu s priporočili Evropske komisije," je še povedal Mercier. Dodal je, da bodo zdaj vsebino spremenjene zakonodaje preučili in se nato ustrezno odzvali.
Nasprotovanje stroke
Na sporne spremembe so že pred današnjim glasovanjem opozorili tudi iz tožilstva (TOK) in sporočili, da bodo spremembe imele hude in dolgoročne posledice za delovanje pravosodnega sistema ter povzročile blokade v najzahtevnejših in najobčutljivejših kazenskih postopkih, kar so označili kot resen korak nazaj na področju vladavine prava.
Spremembe po navedbah kritikov na prikrit način krepijo moč določenih funkcij v pravosodju, predvsem predsednikov sodišč in glavnih tožilcev, s čimer da se povečuje nadzor nad delom pravosodja ter spodkopava njegovo neodvisnost in integriteto.
Kot najbolj sporne so izpostavili spremembe zakona o državnem tožilstvu, po katerih bodo prekinili začasne napotitve tožilcev na druga tožilstva, vključno s TOK, zaradi česar bo TOK po njihovih ocenah deloval s 50-odstotno zmogljivostjo, s tem pa se bodo upočasnili ključni postopki proti funkcionarjem SNS.
Spremembe določajo tudi ustanovitev četrtega osnovnega sodišča in tožilstva v Beogradu, ki bo pokrivalo področje projekta Expo 2027, kar po ocenah stroke pomeni neupravičen poseg v pravosodni sistem.