Desetletna pogodba o dobavi plina med Srbijo in Rusijo je potekla maja, kratkoročna poteče za silvestrovo. Vučić je Kremlju postavil ultimat za novo ponudbo plina, a konkretnega dogovora iz Moskve še ni, poroča N1 Srbija.
»Kmalu pričakujemo podpis kratkoročne pogodbe. Do poletja ne bo težav s plinom, trudili pa se bomo plin dobaviti tudi iz drugih virov,« je dejal predsednik Vučić, ne da bi pojasnil, od kod in po kolikšni ceni bo v državo plin sploh prišel.
Če Srbija ostane brez ruskega plina, ima le tri možne smeri oskrbe – dva toka iz Bolgarije in enega iz Madžarske. Po ocenah strokovnjakov bi tehnične zmogljivosti teh plinovodov zadoščale za srbske potrebe.
Sicer Srbija 93 odstotkov plina uvaža iz Rusije, manjši del iz držav Unije, predvsem iz Madžarske. Nekoliko plina prihaja tudi iz Azerbajdžana in Bolgarije. V prihodnjih letih naj bi s pomočjo EU vzpostavili povezave tudi z Romunijo in Severno Makedonijo.
Dražji plin, a izbire ni
Uvoz neruskega plina bi bil dražji, a druge izbire ni. »Cene bodo tržne, izvor plina za nas ni ključen. Kot majhna država moramo iskati najugodnejše rešitve,« pravi srbski strokovnjak in nekdanji diplomat Goran Đukić.
Srbija zdaj plačuje ceno dolgoletnega zanemarjanja raznolikih virov oskrbe. Namesto vključevanja v LNG-terminal v Grčiji se je odločila za poti, povezane z ruskim plinom, kot je Balkanski tok. Povezovalni plinovod z Bolgarijo, v katerega je EU vložila večino sredstev, pa praktično ne deluje.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov je izhod iz krize tudi morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je delno v ruski lasti, vendar na podlagi pregleda pogodbenih obveznosti in ne za astronomsko vsoto, ki jo za svoj delež zahteva ruska stran.
