Kitajski predsednik Xi Jinping je leta 2013 ruskega voditelja Vladimirja Putina označeval za vzornika in hvalil njegov globalen vpliv. Po začetku vsesplošne invazije na Ukrajino pa so se odnosi med državama bistveno spremenili.
Putin v podrejenem položaju
Danes skoraj 40 odstotkov ruske zunanje trgovine poteka s Kitajsko, medtem ko ruski delež v kitajski trgovinski menjavi znaša manj kot štiri odstotke. Kot piše Wall Street Journal (WSJ), se zaradi tako velikega razkoraka v gospodarski moči Putin v komunikaciji s Pekingom vse pogosteje znajde v podrejenem položaju.
Med Putinovim obiskom v Pekingu maja letos je ruska stran močno upala na podpis pogodbe o plinovodu Moč Sibirije 2. Vendar so kitajski uradniki projekt pogojevali z nakupom plina po cenah, ki veljajo na ruskem domačem trgu. Takšna zahteva je praktično pomenila, da bi moral Kremelj sam subvencionirati gradnjo, zato pogodba na koncu ni bila podpisana.
Simbolična sporočila iz Pekinga
Nemški poslovnež Jörg Wuttke je za WSJ situacijo opisal z besedami: "Xi je Putina sprejel kot cesar gosta v svojem dvorcu in ga nato poslal domov."
Sprememba v odnosih je vidna tudi skozi simboliko. Po Putinovem obisku so kitajski mediji objavili fotografijo, na kateri ruski predsednik zre v njun skupni portret s Xijem. V Pekingu sicer trdijo, da cilj takšne objave ni bilo ponižanje ruskega voditelja.
Kitajske uradnike hkrati močno skrbi vojaško sodelovanje Rusije s Severno Korejo. Peking se namreč boji, da bi prenos ruske tehnologije lahko okrepil jedrske zmogljivosti Pjongjanga, kar bi Južno Korejo in Japonsko še bolj potisnilo v objem Združenih držav Amerike.