Močne policijske sile so v ponedeljek v Beogradu odpravljale sprotne blokade prometa na več koncih mesta in, kot trdi notranje ministrstvo, aretirale več študentov protestnikov zaradi agresivnosti in žaljenja policije ter motenja javnega reda in miru. Že v nedeljo zvečer so študentje v Beogradu predvsem s kontejnerji za smeti blokirali ceste in mostove na 24 krajih. Prav tako so bile številne blokade v Novem Sadu, nekaj so jih postavili v Kragujevcu, Čačku, Nišu, Šabcu, Smederevu in še v nekaterih drugih mestih. V vsej Srbiji pa so v ponedeljek policisti pri odstranjevanju blokad aretirali najmanj 29 študentov, največ jih je z beograjske filozofske fakultete. »Ljudstvo tepejo in ga zapirajo, vsi na ulice!« so zapisali protestniki na instagramu.

Nova taktika in občutki majhne zmage

Študentje protestniki pozivajo državljane po vsej Srbiji k državljanski nepokorščini, to je k blokadam, dokler ne bodo njihovi priprti kolegi, ki so obdolženi delovanja proti ustavni ureditvi in poziva k nasilni spremembi ustavne ureditve, izpuščeni iz zaporov. V soboto pozno zvečer je bilo v Beogradu, ko je po mirnih protestih z zahtevo po predčasnih parlamentarnih volitvah prišlo do spopada med policijo in delom protestnikov, privedenih 77 protestnikov, od tega je 38 pridržanih. Po podatkih notranjega ministrstva je bilo ranjenih 48 policistov, 22 protestnikov pa je potrebovalo zdravniško pomoč.

V nedeljo so nekatere študente prišli prijet policisti v civilu, potem ko so se oblasti, kot trdijo, dokopale do tonskih posnetkov, na katerih so ti posamezniki prejšnji teden na sestankih študentov pozivali k vpadu v institucije srbske države, tudi v zgradbo javne radiotelevizije. V Valjevu pa so aretirali srednješolca zaradi objave na družbenem omrežju X.

Študentje in drugi protestniki so v ponedeljek nadaljevali blokade prometa, v Beogradu denimo v samem središču mesta pri predoru na Terazijah. Iz gibanja Pojdi-spremeni so sporočili, da gre zdaj za razpršene blokade na več koncih mesta istočasno, kar policiji otežuje posredovanje. »Taktika se zanaša na kratkotrajne blokade, ki se hitro selijo z ene lokacije na drugo, takoj ko posreduje policija, vsak tak korak pa predstavlja majhen uspeh in daje udeležencem občutek zmage,« so zapisali in ocenili, da dogajanje kaže »resnično moč naroda«.

Vučić govori o terorizmu

Župan Novega Sada Žarko Mićin, ki je iz Vučićeve Srbske napredne stranke, je blokade označil za »proticivilizacijske in protidemokratske« metode, s katerimi se onemogoča »temeljna človekova pravica do gibanja«. Protestnike je pozval, da naj na drugačen način izrazijo svoja politična stališča.

Oblast ne bo razpisala volitev, ker pritisk protestnikov ni večinski in dovolj močan. Vučić si pred volitvami želi, da se konča projekt Expo in da se umiri situacija, volitve pa bi dale nov zagon protestom.

Bojan Klačar, Center za svobodne volitve in demokracijo

Vučić je iz Seville, kjer sodeluje na konferenci Združenih narodov o financiranju razvoja, imenoval blokade za »teroristična dejanja« in študente obtožil »maltretiranja državljanov Srbije«. Poudaril je, da bo država, ki je, kot sam razlaga, edina lahko nasilna, »nadaljevala svoje delo«.

Protestniki so zdaj politični akterji

Bojana Klačarja iz beograjskega Centra za svobodne volitve in demokracijo (CESID) smo vprašali, kaj se je spremenilo v teh osmih mesecih študentskih protestov. »Najprej to, da študenti zahtevajo predčasne volitve in da so postali politični akterji,« pravi. »Od sobote se je spremenila strategija in so odkrito za radikalizacijo protestov in državljansko nepokorščino. To pa pomeni možnost incidentov, saj je hkrati veliko shodov na različnih krajih.« Državljanska nepokorščina pomeni nenasilne oblike blokiranja prometa ali institucij. »Tu pa je nevarnost, ker lahko zaradi oteževanja vsakdanjega življenja ljudi povzroči nezadovoljstvo pri neodločenih in neopredeljenih,« dodaja Klačar.

Kremelj: To je morda poskus barvne revolucije

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov ocenjuje, da se v Srbiji morda dogaja poskus barvne revolucije, da pa je prepričan o zmožnosti srbskih oblasti, da umirijo položaj. Predsednik Vučić trdi, da za protesti stojijo sile iz tujine, a ni povedal, katere. Z barvnimi revolucijami je Peskov mislil na vrsto poskusov sprememb oblasti za vzpostavitev zahodnega tipa demokracije v nekdanjih komunističnih državah.

»Oblast ne bo razpisala volitev, ker pritisk protestnikov ni večinski in dovolj močan,« pravi Klačar. Vučić si pred volitvami želi, da se konča projekt Expo in da se umiri situacija, volitve pa bi dale nov zagon protestom. Študentje so po novem za predčasne parlamentarne volitve, ker pred tem njihov pritisk z zahtevo po neodvisni preiskavi zrušenja nadstreška na novosadski železniški postaji ni dal rezultatov. »Bojijo se, da brez te nove zahteve po predčasnih volitvah ne bodo mogli ohraniti energije protestov,« meni Klačar, ki tudi ugotavlja, da študentom še vedno ni uspelo dobro izraziti in artikulirati političnih zahtev. »Sprememba strategije je tudi v tem, da poskušajo študentje pridobiti desno volilno telo, saj so bili zdaj med govorniki nacionalisti,« je še dodal.

Priporočamo