Trideseti podnebni vrh Združenih narodov (COP30) v Belemu, sredi brazilske Amazonije, bi se moral po dvanajstih dneh razprav in pogajanj končati v petek. A zjutraj še ni bilo dogovora glede sklepnega dokumenta, ki zahteva soglasje vseh 194 držav udeleženk. Tako je velika verjetnost, da se bo, podobno kot na večini prejšnjih podnebnih vrhov, zasedanje podaljšalo do sobote.
Glavni spor je glede vprašanja, ali naj v sklepnem dokumentu piše, kako naj človeštvo na konkreten način opusti uporabo fosilne energije, kar je kot cilj postavil že COP28 v Dubaju pred dvema letoma. Proti so predvsem države proizvajalke nafte, a tudi Kitajska in Indija, ki izkopljeta in porabita veliko premoga, uvažata pa poceni rusko nafto. V četrtek, tik pred zdajci, je 29 držav, tudi Francija, Nemčija in Velika Britanija, zahtevalo od brazilskega predsedstva, da je v sklepnem dokumentu podrobno določeno, kako bo potekala opustitev fosilnih goriv, sicer bodo onemogočile njegovo potrditev.
Izstop ni v interesu Brazilije
V osnutku brazilskega predsedstva fosilna goriva, ki so odgovorna za 80 odstotkov segrevanja ozračja, namreč niso niti omenjena. Ogorčene so tudi nevladne organizacije. Čeprav se predsednik države gostiteljice Luiz Inacio Lula da Silva na deklarativni ravni zavzema za izstop iz fosilnih goriv, pa to v resnici ni v interesu Brazilije, ki je lani prav pod vodstvom Lule postala članica Opeca, kjer so države izvoznice nafte.
Nerešeni sta bili v petek zjutraj tudi vprašanji, kako naj posamezne države konkretno uresničijo svoje obljube o zmanjšanju izpustov in koliko naj bogate države namenijo revnejšim za ukrepe proti podnebnim spremembam. Brazilsko predsedstvo v osnutku sklepnega dokumenta predvideva, da se ta vsota potroji do leta 2030, a ni določeno, koliko naj bi vsaka od bogatih držav prispevala.
COP30 so zaznamovali incidenti, kot je četrtkov požar, zaradi katerega so morali prekiniti zasedanje. Dan po začetku podnebnega vrha, 11. novembra, pa je 300 staroselcev poskušalo vdreti na konferenco, ker so nasprotovali širjenju industrije, gradbenim projektom in iskanju nafte v Amazoniji. Nekaj dni zatem je po ulicah Belema ob ritmih bobnov in tradicionalne glasbe demonstriralo več deset tisoč ljudi, ki so prišli z vsega sveta, da bi podprli zahteve staroselcev in pritisnili na udeleženca vrha, naj sprejmejo ukrepe za upočasnitev segrevanja ozračja. Protesti so bili prepovedani ob prejšnjih treh podnebnih vrhih, ki so bili v Bakuju (v Azerbajdžanu), Dubaju (v Združenih arabskih emiratih) in Šarm el Šejku (v Egiptu).
Kancler zamudil priložnost za molk
Sicer je Belem, ki ima več kot milijon prebivalcev, eno najrevnejših brazilskih mest. Nemški kancler Friedrich Merz je po vrnitvi v Nemčijo nediplomatsko izjavil, da je vesel vrnitve v domovino in da nihče ne bi hotel ostati v Belemu. Lula se je odzval z besedami: »Berlin ne ponuja niti deset odstotkov kakovosti, ki jo premoreta zvezna država Para in mesto Belem.« Merz je zatem vendarle spravljivo dejal, da mu je žal, da ni imel več časa za »lepote Amazonije«.
Najbrž pa je pomembnejše, da je nemška vlada zadnje dni obljubila milijardo evrov za ohranjanje amazonskega tropskega gozda. Francija, na primer, ni za zdaj ničesar zagotovila za ta namen, medtem ko bo Norveška, ki ima 15-krat manj prebivalcev kot Nemčija, za amazonski gozd prispevala 2,7 milijarde evrov.
