Karikatura, objavljena v satirični reviji LeMan, prikazuje muslimana in Juda, oba v krilih in s svetniškim sijem, kako se rokujeta in pozdravljata, medtem ko pod njima padajo bombe. Jezne odzive je izzvala predvsem domnevna upodobitev preroka Mohameda, kar je v islamu prepovedano.
Karikatura je štiri dni po objavi postala viralna na družbenih omrežjih. Nekaj sto ljudi se je zbralo na protestu na glavni turistični ulici v Carigradu, kjer so v znak protesta skandirali "Allahu Akbar," kar dobesedno pomeni Alah je največji. Množico, ki se je zbrala v bližini lokala, ki ga pogosto obiskujejo zaposleni revije LeMan, je razgnala policija, uporabili so gumijaste naboje in solzivec.
Skupina mladeničev je metala tudi kamenje na sedež LeMana. Eden od protestnikov je vzkliknil: "Za našega preroka bi dali in vzeli življenja. Nihče ne more žaliti našega preroka."
"Gnusen napad na naša prepričanja in vrednote"
Notranji minister Ali Yerlikaya je karikaturo označil za provokacijo in napovedal, da bodo tisti, "ki so si drznili to storiti, odgovarjali pred zakonom". Opozoril je, da karikatura ni zaščitena s svobodo izražanja ali svobodo govora.
S turškega pravosodnega ministrstva so sporočili, da je bila v zvezi z incidentom uvedena preiskava zaradi kaznivega dejanja "javne žalitve verskih vrednot".
Carigrajski guverner Davut Gul je prav tako ostro kritiziral "miselnost, ki poskuša provocirati družbo z napadi na naše svete vrednote". "Ne bomo ostali tiho pred takšnim podlim dejanjem, ki cilja na vero našega naroda," je dejal.
V reviji zavračajo obtožbe
Glavni urednik revije, Tuncay Akgun, je dejal, da je bila podoba napačno interpretirana. "Ta karikatura nikakor ni karikatura preroka Mohameda," je povedal za agencijo AFP. "V tem delu je ime muslimana, ki je bil ubit v izraelskem bombardiranju, izmišljeno kot Mohamed. Več kot 200 milijonov ljudi v islamskem svetu se imenuje Mohamed." "[To] nima nobene zveze s prerokom Mohamedom. Nikoli ne bi naredili kaj takega."
Revija LeMan, ustanovljena leta 1991, je znana po svoji politični satiri in je že dolgo trn v peti konservativcem, še posebej po podpori francoskemu Charlie Hebdoju. Islamistični oboroženi napadalci so leta 2015 napadli njihovo pariško pisarno in ubili 12 ljudi, potem ko so objavili karikaturo preroka Mohameda v reviji.
