Države podpisnice pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) so na pregledni konferenci še tretjič zapored iz rok izpustile priložnost, da s sprejetjem sklepne izjave potrdijo in utrdijo pomen tega ključnega mednarodnega sporazuma. Po štirih tednih razprav, oblikovanja osnutkov ter pogajanj na sedežu OZN v New Yorku so se delegati 191 držav razšli brez podpisa pod izjavo, očitno zaradi nepremostljivih nesoglasij okoli Irana. S tem se po ocenah strokovnjakov slabi status pogodbe, in to v globalno nestabilnem obdobju, ko je tudi režim jedrskega nadzora in omejevanja vse bolj na prepihu.
Omenjena samo ena država
Na konferenci so Združene države so vztrajale, da se v sklepno izjavo doda točka o nujnosti spoštovanja neširjenja jedrskega orožja, vključno s stavkom, da »si Iran nikoli ne sme prizadevati za jedrsko orožje, ga razvijati ali pridobiti«. Teheran si je na drugi strani prizadeval doseči obsodbo ameriško-izraelskega napada na iranske jedrske objekte.
Predsedujoči konferenci, Do Hung Viet iz Vietnama, je med štirimi tedni pogajanj oblikoval štiri osnutke sklepne izjave in iskal soglasje. »Moj cilj je bil, da bi bili vsi enako nezadovoljni,« se je samo delno pošalil po koncu konference in dodal, »mislim, da se lahko strinjamo, da sem dosegel nekaj napredka pri doseganju tega cilja.«
Prvi osnutek sklepne izjave je bil še zelo ambiciozen, zadnji že precej okleščen. »Veleposlanik Viet je pametno iskal soglasje o osnutku sklepnega dokumenta, ki je bil precej kratek. Osredotočil se je na načela, raje kot da bi poimensko izpostavljal države,« je dejal izvršni direktor organizacije Arms Control Association (ACA) Daryl G. Kimball. Vendarle pa je zadnji osnutek eno državo omenjal, in sicer Iran, saj se je v njem znašel omenjeni stavek. Soglasja o takšni izjavi pa ni bilo in Viet je zato niti ni predlagal v potrditev.
Takšen razplet se je odvil že tretjič zapored. Pregledne konference pogodbe potekajo vsakih pet let in že zadnji dve leta 2015 in leta 2022 sta se končali enako. Slednja je bila prestavljena zaradi pandemije in je zato padla v čas po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022. Sklepna izjava je takrat padla v vodo zaradi nesoglasij o omenjanju ruske zasedbe ukrajinske jedrske elektrarne v Zaporižiji.
Če ni dogovora o poti, se tudi do cilja ne pride
»Tvegamo, da bo pogodba NPT izgubila verodostojnost,« je po neuspešnem koncu konference dejal Viet. Kiball dodaja, da je »tragično, da so pogodbenice izpustile iz rok pomembno priložnost potrditi zavezanost pogodbi ter njenim osnovnim načelom in ciljem v času naraščajoče jedrske nevarnosti«. Po njegovem bi morali iransko vprašanje reševati z ločeno diplomacijo, ne v okviru konference o NPT. Navsezadnje v sklepnem dokumentu ni bila omenjena niti Severna Koreja niti ruska zasedba jedrske elektrarne v Zaporižiji, kar je bil predlog evropskih držav.
A tudi če bi sklepno izjavo potrdili, bi še vedno zevala praznina glede konkretnih ukrepov za uresničevanje pogodbe na čelu z jedrsko razorožitvijo. Viet pravi, da so se vse delegacije strinjale o cilju sveta brez jedrskega orožja, »v katerem nam in našim otrokom nad glavo ne bo visela grožnja jedrske vojne, toda če se ne moremo strinjati o tem, po kateri poti naj gremo, cilja tudi nikoli ne bomo dosegli«.
Trendi v svetu pa so v resnici nasprotni. Iztekla se je zadnja veljavna pogodba o omejevanju jedrskega orožja med ZDA in Rusijo, ki imata skoraj 90 odstotkov vseh jedrskih konic na svetu. Kitajska po trditvah ZDA povečuje njihovo število, v Evropi govorijo o jedrskem dežniku, Francija namešča svoje bombnike za jedrsko orožje na vzhod, Rusija nad Ukrajino izstreljuje rakete, ki lahko nosijo jedrsko orožje, ter z njim med vrsticami grozi Evropi, Severna Koreja praktično nemoteno razvija svoj jedrski program, Iran grozi z izstopom iz sporazuma in tako naprej.
Kitajska je sicer po koncu konference sporočila, da ostaja zavezana pogodbi NPT in da zanjo predstavlja »temeljni kamen mednarodne ureditve neširjenja jedrskega orožja«. Podobno je sporočila Rusija in obtožila zahodne države, da so spodkopale konferenco z izpostavljanjem vprašanj, ki po njenem niso povezane s pogodbo. ZDA pa so izrazile razočaranje, ker države niso obsodile ravnanja Irana, ki je uran obogatil do 60-odstotne čistosti, kar je, kot pravijo, preveč za kakršno koli nevojaško rabo.
