Lani Portorož, letos dalmatinska prestolnica. V Splitu je v torek in sredo ob strogih varnostnih ukrepih potekal vrh skupine devetih sredozemskih članic Evropske unije MED9, ki so se ga med drugimi udeležili francoski predsednik Emmanuel Macron, italijanska premierka Giorgia Meloni, predsednika evropske komisije in evropskega sveta Ursula von der Leyen in Antonio Costa, slovenski premier Janez Janša ter voditelji še sedmih sodelujočih držav.

Na koncu srečanja te neformalne regionalne skupine so sprejeli splitsko deklaracijo. V njej so izrazili »globoko zaskrbljenost nad vse slabšim varnostnim položajem v Sredozemlju in okolici«, obsodili so rusko agresijo v Ukrajini in Hamasov napad na Izrael pred tremi leti ter tudi »vsa dejanja, ki spodkopavajo možnost rešitve dveh držav«. Izrael so pozvali, naj takoj ustavi projekte naseljevanja na palestinskem Zahodnem bregu.

Melonijeva je tokrat prišla

Ena večjih tem tokratnega vrha MED9 je predlog prihodnjega sedemletnega proračuna Evropske unije, o čemer bodo voditelji 27 držav članic EU govorili na vrhu prihodnji teden. Osem od devetih članic MED9 sodi v širšo skupino 17 članic EU, ki se imenujejo prijatelji kohezije in nasprotujejo krčenju sredstev za kmetijstvo in regionalni razvoj. Edina iz MED9, ki je ni med temi državami, je Francija. Na čelu pobud za ohranitev sredstev za kmetijstvo in kohezijo je italijanska premierka Giorgia Meloni skupaj z romunskim predsednikom Nicosurjem Danom. Melonijeva je na vrh MED9 v Split prišla, medtem ko je lani na vrh v Portorožu, ko je skupini predsedovala Slovenija, ni bilo. Takrat je bila edina voditeljica, ki je manjkala, Italijo pa je zastopal zunanji minister Antonio Tajani.

V izjavi so poudarili pomen varovanja meja ter uresničevanje pakta o migracijah in azilu. Vroča tema je tudi energetska varnost, kjer so se zavzeli za prehod od fosilnih goriv ter za okrepitev čezmejne infrastrukture in varnost kritične infrastrukture.

Manjkal je španski premier

Vrh voditeljev skupine v Splitu, od koder so poročali o cestnih zaporah, vzpostavljeni zaščiti proti brezpilotnikom in drugih ukrepih, je gostil hrvaški premier Andrej Plenković, posebni gost pa je bil monaški knez Albert II., velik zagovornik zaščite morja. Edini voditelj, ki ga ni bilo, je španski premier Pedro Sanchez, ki je udeležbo odpovedal, potem ko je doma razpisal predčasne volitve. Vrh je potekal pod naslovom Bolj vzdržno, varnejše in stabilnejše Sredozemlje.

MED9 je največja neformalna regionalna skupina v EU, saj združuje tretjino članic, ki imajo skupno skoraj polovico prebivalstva Unije, dve petini njenega ozemlja in še nekaj večji delež skupnega BDP. Je bolj posvetovalne narave, čeprav na vrhu sprejmejo sklepno deklaracijo. Je tudi priložnost za dvostranska srečanja, v torek se je Plenković med drugim sestal z Macronom in Janšo.

Članice MED9 so Portugalska, Španija, Francija, Italija, Slovenija, Hrvaška, Grčija, Malta in Ciper. Naslednja predsedujoča skupini bo Portugalska, ki bo prihodnje leto tudi organizirala vrh MED9. 

Janša o migracijah

Premier Janez Janša je v Splitu dejal, da se v nasprotju z zahodno sredozemsko migracijsko potjo število nezakonitih prihodov po balkanski poti ne zmanjšuje. Zavzel se je za krepitev nadzora na zunanjih mejah EU, kar bi po njegovih ocenah omogočilo tudi odpravo nadzora na notranjih schengenskih mejah. Janša je kot eno pomembnejših vprašanj izpostavil tudi demografske razmere v Evropi. V devetih članicah MED9 živi okoli 200 milijonov ljudi, njihovo število pa zaradi razmerja med rodnostjo in umrljivostjo upada. Ob tem je ocenil, da Evropa na migracijske in demografske izzive ne more odgovoriti zgolj z gradnjo zidov na mejah. (sta)

Priporočamo