Islamska revolucionarna garda je v noči s sobote na nedeljo sporočila, da zapira Hormuško ožino. Malo pred tem je v bližini ožine napadla in močno poškodovala tovorno ladjo z zabojniki, ki je plula pod ciprsko zastavo. Na njej je prišlo do požara in posadka jo je morala zapustiti, enega člana posadke pogrešajo. V Iranu trdijo, da so zatem napadli še eno tovorno ladjo, ki ni upoštevala navodil o plovbi skozi ožino.
Kmalu po napadu na tovorno ladjo s ciprsko zastavo so Američani bombardirali 140 vojaških tarč, in sicer »izstrelišča raket in brezpilotnikov, vojaške ladje ter čolne, skladišča streliva, komunikacije in radarje«. Iranski mediji so poročali o več eksplozijah na jugu in zahodu države. »Iran se je odločil za slabšo možnost in zdaj to plačuje,« je dejal ameriški obrambni minister Pete Hegseth.
Sicer gre v zadnjem tednu že za tretji val ameriških napadov. V torek jih je Iran izzval, ko je napadel tri tankerje. Teheran je odgovoril z napadi na ameriška oporišča v zalivskih državah. Tudi v nedeljo zjutraj je napadel Kuvajt, Bahrajn, Katar, Oman, Združene arabske emirate in Jordanijo. Smrtnih žrtev ni bilo.
Iran hoče odločati o plovbi
skozi ožino
Glavni iranski pogajalec in predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf je na družbenem omrežju X Beli hiši sporočil: »Rekli smo vam, da morate držati besedo, sicer boste plačali visoko ceno.« Iz memoranduma o soglasju, ki sta ga državi podpisali sredi junija, da bi končali vojno, je objavil tisti del, ki govori o pravici Irana, da določa pomorsko pot skozi Hormuško ožino.
Govornik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagaei je v tem smislu zahteval, da Iran in Oman odločata o plovbi skozi ožino. Dodal je: »Pri tem je treba upoštevati, da se je situacija v zadnjih mesecih spremenila, predvsem zaradi vojne, ki so jo vsilili ZDA in sionistični režim (Izrael).«
Osrednje poveljstvo ZDA pa je na družbenem omrežju X zapisalo, da je ožina odprta za vse ladje in da je Iran ne nadzoruje. »Ameriške sile so pripravljene zagotoviti prosto plovbo kljub neupravičenim napadom, grožnjam in samovoljnim izjavam iz Irana,« so še navedli. Britanska agencija za varno plovbo UKMTO je nekaj ur pred tem sporočila, da je kljub iranskim grožnjam odprta južna pot skozi Hormuško ožino.
Ali Iran res hoče ubiti Trumpa?
Po poročanju newyorškega dnevnika The Wall Street Journal je ameriški predsednik Trump v sredo po vrhu Nata pred letom iz Ankare zaradi svarila Izraela, da ga Iranci nameravajo ubiti, zamenjal letali. Novo letalo, ki mu ga je podaril Katar (očitno si s tem ni zagotovil učinkovitega ameriškega varovanja), namreč ne ustreza najbolj strogim varnostnim merilom. Hkrati se zaostrujejo varnostni ukrepi glede Bele hiše. Negotovost glede predsednikove varnosti je zdaj toliko večja, ker je tu spet vojna z Iranom. Sam Trump je v petek izjavil, da je konec premirja. V Izraelu so tega veseli, ker hočejo zrušiti sedanji režim v Iranu.
Vrhovni vodja Modžtaba Hamenej, ki se sicer od konca februarja še ni pokazal javnosti (morda je tudi on že mrtev), je v sporočilu za javnost po očetovem pogrebu pozval k maščevanju in omenil, da obstaja seznam tistih, ki bi jih bilo treba ubiti, med katerimi je najbrž Trump. Množice pa so ob četrtkovem pogrebu razvile velikanski napis: »Trump, ubili te bomo!«
Vsekakor se s takšnimi pozivi ne strinja zmeren in pragmatičen del vladajočih v Iranu, saj se na ta način onemogoča pogajanja z Belo hišo, ki so zdaj tudi v interesu Irana in njegove vladajoče kaste, v kateri so čedalje pomembnejši generali Revolucionarne garde, ne pa več toliko kler. Že samo nova ameriška blokada ožine, ki bi onemogočila iranski izvoz nafte, bi bila namreč za Islamsko republiko pogubna.
Trump medtem grozi, da bo ameriška vojska v naslednjem letu dni povsem uničila Iran. Sicer bi v primeru, da bi ga Iranci res ubili, najbrž res prišlo do velikega ameriškega vojaškega posredovanja v Iranu in zrušenja režima.