Satelitska tehnologija InSAR je med julijem 2023 in majem 2024 na vrhu tega 3940 metrov visokega vulkana blizu meje s Pakistanom zaznala dvig tal za približno 9 centimetrov. Čeprav se takšen premik človeškemu očesu zdi zanemarljiv, za vulkanologe predstavlja pomemben signal, da se pod površjem po dolgem času spet nekaj premika. Ker vulkan v celotni dokumentirani zgodovini človeštva nima zabeleženega izbruha, je takšna nenadna deformacija tal sprožila takojšnjo analizo strokovnjakov.
Modeli kažejo, da je vir pritiska razmeroma blizu površja, na globini med 490 in 630 metri. Znanstveniki ocenjujejo, da ne gre za neposreden vzpon magme, temveč za kopičenje vročih plinov in tekočin v hidrotermalnem sistemu. Glavni magmatski rezervoar je namreč precej globlje, več kot tri kilometre pod goro. Verjetno je, da plini, ki se sproščajo iz globoke magme, povečujejo pritisk v zgornjih plasteh vulkana, kar povzroča otekanje vrha, ki se po prvem dvigu ni hitro vrnil v prvotno stanje.
Kljub prebujanju velikana vulkanologi mirijo, da trenutno ni znakov za neposredno nevarnost izbruha. Najbolj realno tveganje trenutno predstavljajo morebitne freatične eksplozije, ki nastanejo, ko se voda zaradi visoke temperature nenadno spremeni v paro. V primeru povečane aktivnosti bi lahko emisije plinov vplivale na mesto Khaš, ki leži približno 50 kilometrov vstran. Znanstveniki dogajanje opisujejo kot opozorilni alarm, ki opominja, da v vulkanologiji izraz »speč« nikakor ne pomeni »mrtev«, saj lahko vulkani mirujejo več sto tisoč let, preden pokažejo nove znake življenja.