Marić se je v taksi usedel, ker se mu je mudilo na sestanek, voznik pa mu na vprašanje o okvirni ceni pred začetkom vožnje ni hotel odgovoriti, temveč je le vztrajno kazal na taksimeter. Ob koncu 15-minutne vožnje je na taksimetru izpisalo znesek čez 300 evrov, taksist pa mu je "prijazno" ponudil popust in zahteval 250 evrov. Potnik je znesek plačal, čeprav je bil nad ceno zgrožen. Pozneje je izvedel, da je omenjeni taksist, ki deluje kot zasebni prevoznik in ne v okviru uveljavljenih združenj, že leta znan po pretiranem zaračunavanju storitev.
Ana Knežević, predsednica Hrvaškega združenja za varstvo potrošnikov (HUZP), pojasnjuje, da hrvaška zakonodaja ne predpisuje najvišje dovoljene cene taksi prevoza, zato prevozniki teoretično lahko postavijo poljubno visoke cene. Edina dolžnost taksista je, da ima v vozilu na vidnem mestu izobešen cenik. Če je ekstremna cena tam navedena, voznik formalno ne krši zakona. To pomeni, da so potrošniki prepuščeni lastni previdnosti, saj država takšnega "prostega trga" trenutno ne omejuje z zgornjo mejo tarife.
Da bi se izognili podobnim pastem v Zagrebu, strokovnjaki svetujejo uporabo uveljavljenih aplikacij, kot sta uber ali bolt, kjer je cena vnaprej znana in fiksna. Če se odločite za taksi na postajališču, vedno naprej vprašajte za ceno in preverite uradni cenik v vozilu, še preden taksi spelje.
V Zagrebu se sicer ravno v letu 2026 obetajo velike spremembe na področju mobilnosti, saj podjetje P3 Mobility (Mate Rimac) načrtuje uvedbo avtonomnih robotskih taksijev verne. Ti naj bi ponujali storitev vrhunske kakovosti po dostopnih in preglednih cenah, kar bi lahko dolgoročno izrinilo nepoštene prakse posameznih zasebnih prevoznikov, poroča Index.