Kmalu po tistem, ko so policisti v dvorano deželnega sodišča v Münchnu privedli glavno obtoženko v enem od največjih sodnih procesov v povojni Nemčiji Beate Zschäpe, ki se je demonstrativno obrnila tako, da je niso mogle spremljati kamere in je niso mogli videti v obraz sorodniki žrtev teroristične skupine, ki ji je pripadala obtožena, se je prvi dan sodnega procesa tudi že končal.
Odvetniki, ki zastopajo obtoženo, so namreč predsedniku senata sodniku Manfredu Götzlu očitali pristranskost. Enaki očitki so doleteli še dva sodnika v senatu. Obramba glavne obtožene je predsedniku senata očitala, da so bili ob prihodu na sodišče varnostno pregledani le odvetniki obrambe, medtem ko predstavnikov tožilstva, kriminalistov in uslužbencev sodišča niso preverjali, ali imajo pri sebi orožje. S tem naj bi odvetnike obrambe avtomatično sumili, da so soudeleženi pri prepovedanih in kaznivih dejanjih, se je obramba pritožila že pred začetkom procesa.
Proces se bo nadaljeval 14. maja. Predvidoma naj bi trajal dve leti in pol, sodišče naj bi zasedalo trikrat na teden, obravnave pa bodo potekale ves dan. Zaslišali naj bi okoli 600 prič. V obnovljeni veliki dvorani sodišča v Münchnu je prostora za okoli 230 ljudi, to pa je premalo za vse tiste, ki bi radi spremljali sodni veleproces. Tožilstvu se je med tožniki pridružilo tudi 80 sorodnikov umorjenih, ki bodo spremljali sojenje, tako da je za novinarje in gledalce ostalo le še 110 mest.
Na zatožni klopi tudi štirje pomočniki prvoobtožene
Sodni proces na deželnem sodišču v Münchnu je namreč že pred svojim začetkom požel obilo zanimanja ne le nemške, temveč tudi mednarodne javnosti. Najprej je sodišče pri akreditacijah novinarjev, ki smejo spremljati sodni proces, ubralo že preizkušeno prakso in akreditacije novinarjem razdelilo po načelu »kdor prej pride, prej melje«. Toda ob tem so brez akreditacij ostali vsi turški mediji, kar osem od desetih žrtev teroristične celice iz Zwickaua pa je turške narodnosti.
To je povzročilo obilo ogorčenja v javnosti. Tudi najvišji turški politiki so zahtevali, da se turškim medijem zagotovi možnost spremljanja procesa. Po posredovanju nemškega ustavnega sodišča se je münchensko sodišče vendarle odločilo, da ponovi postopek izdaje akreditacij, in ob tem rezerviralo pet mest za predstavnike turških medijev.
Pred sodiščem se mora poleg glavne obtožene zagovarjati še Ralf Wohlleben, ki naj bi podpiral in financiral teroristično trojico. Dva soobtožena sta ga s svojimi izjavami močno obremenila, tako kot Zschäpejeva tudi Wohlleben že od konca novembra leta 2011 sedi v preiskovalnem zaporu.
Naslednji soobtoženi, Carsten S., se je odločno distanciral od skrajno desne scene in je, potem ko je bil pripravljen na zaslišanju povedati vse, kar je vedel, v programu za zaščito prič. Podobno velja tudi za drugega soobtoženega, Holgerja G., ki je preiskovalcem razkril, kako je teroristična organizacija Nationasozialistischer Untergrund (Nacionalistično podzemlje) delovala, in priznal, da je kot kurir trem teroristom prinesel orožje v njihovo skrivališče. Na zatožni klopi sedi tudi Andre E., ki naj bi najbolje poznal vse tri člane omenjene teroristične organizacije, obiskoval naj bi jih celo s svojo družino in skrbel za izbiro njihovih počitniških ciljev.
Morilski pohod med naključno izbranimi migranti
Morilska pot omenjene teroristične združbe se je začela 9. septembra leta 2000 v Nürnbergu, kjer so umorili turškega trgovca z rožami Enverja Şimşeka, in končala 6. aprila 2006 v Kasslu, kjer so umorili Halita Yozgata, ki je imel v najemu spletno kavarno. V tem času so skupno umorili 9 malih trgovcev ali obrtnikov migrantskega rodu, osem jih je prihajalo iz Turčije, v Münchnu pa so junija 2005 ubili solastnika ključavničarske delavnice, Grka Theodorisa Boulgaridesa. Tedaj se je naštetih kaznivih dejanj prijelo ime döner umori ali serija umorov Bospor.
Toda aprila 2007 so v Heilbronnu streljali tudi na dva policista in pri tem umorili 22-letno policistko Michèle Kiesewetter, njen kolega, ki so ga prav tako ustrelili v glavo, je bil huje ranjen, a je napad preživel. Policija je krivce za vsa omenjena dejanja našla šele, ko sta se pajdaša Beate Zschäppe, Uwe Mundlos in Uwe Böhnhardt, po bančnem ropu v Eisenachu pred policijo skrila v avtodomu in se tam ustrelila. Beate Zschäpe je istega dne v Zwickauu zažgala skupno stanovanje, v katerem je prav tako kot v omenjenem avtodomu policija kljub temu našla številne dokaze o delovanju njihove teroristične skupine.
