Čeprav vrhovno sodišče o tem ni reklo ničesar, pa so ameriška podjetja, ki jim je Trumpova carinska politika povzročila škodo, že vložila tožbe z zahtevo po vračilu preveč plačanih carin, ki jih je uvedel lani aprila z razglasitvijo dneva osvoboditve ZDA.
Trump je vedno trdil, da carine plačujejo tuji izvozniki, vendar pa je bilo vsakemu uvozniku jasno, da jih mora poravnati sam, nato pa lahko stroške prenese na potrošnike. Uvozniki sedaj tožijo in zahtevajo denar, ni pa jasno, ali bodo od tega imeli kaj tudi potrošniki, poroča televizija MS NOW.
Trumpove carine naj bi proračunu prinesle 130 milijard dolarjev, ki jih bo treba vrniti. Trumpova vlada je v petek na sodišču zahtevala odlog za štiri mesece, preden bi o vračilih carin odločalo sodišče za mednarodno trgovino. Prizivno sodišče je to zahtevo v ponedeljek zavrnilo, Trumpu pa ostaja na voljo še pritožba na vrhovno sodišče.
Trump je po razveljavitvi njegovih vzajemnih carin kljubovalno uvedel dodatne 10-odstotne carine na skorajda ves uvoz v ZDA in zagrozil, da bo to povišal na 15 odstotkov. Vendar je ta ukrep le začasen brez sodelovanja kongresa, kjer nad njegovimi carinami ni navdušenja.
