Rušenje 16-nadstropnega nebotičnika bo stalo več kot štiri milijone evrov. Čeprav je več kot polovica stavbe že porušena, projekt zamuja: najprej za sedem dni zastoj zaradi tehnične okvare na bagru, nato pa so se dela zavlekla še za dodatnih 12 dni zaradi zahtevnih varnostnih ukrepov med odstranjevanjem konstrukcije. Celoten projekt naj bi izvajalci končali v enem mesecu.
Slovo modernističnega simbola
Rušenje je pritegnilo veliko pozornosti javnosti, saj stavba, dokončana leta 1972 po načrtih arhitekta Antuna Ulricha, ni bila le del mestne panorame, temveč tudi simbol modernistične, socialistične arhitekture. Ljudski vzdevek »čokoladni stolp« priča o njeni prepoznavnosti, v njeni notranjosti pa je desetletja domovala najmočnejša založniška hiša v jugovzhodni Evropi, Vjesnik.
Usodo stavbe je zapečatil katastrofalen požar novembra 2025, ki je uničil notranjost in poškodoval tudi vladne arhive, shranjene v nekaterih nadstropjih. Strokovne ocene so pokazale, da je konstrukcija preveč poškodovana za obnovo, zato je bilo rušenje edina varna možnost. Čeprav je odločitev tehnično utemeljena, med prebivalci vzbuja nostalgijo in grenkobo, poroča RTL, kar dokazujejo tudi odzivi na družbenih omrežjih, kjer nekateri rušenje označujejo za »strašno in sramotno«.
Z vsakim podrtim nadstropjem se Zagrebčani poslavljajo od pomembnega dela svoje polpretekle zgodovine. Prihodnost te ugledne lokacije za zdaj ostaja odprta, a javnost upa, da bo novi projekt vreden dediščine, ki jo nadomešča.