Odločitev je obžalovala, rekoč da »je bilo moje stališče ves čas enako, da podpiramo delo mednarodnih sodišč« ter da se Srebrenica ne sme ponoviti. Po njenih besedah pridružitev tožbi ne bi pomenila postavljanja na to ali ono stran, ampak bi predvsem podprla mednarodno pravo in delo sodišča, ki naj odloči, ali je Izrael med vojno v Gazi kršil konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ali ne.
Toda jasno je, da bi v Tel Avivu in gotovo tudi Washingtonu pridružitev tožbi razumeli drugače - kot postavljanje na stran proti Izraelu. To je razvidno iz vseh preteklih kritik na račun Južne Afrike, ki so jo v Izraelu denimo označili za »pravno roko Hamasa«, ZDA pa so leta 2023 vloženo tožbo Južne Afrike kritizirali že pred prejšnjo vlado Joea Bidna. ZDA branijo Izrael tudi drugače, denimo s sankcijami proti sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča v primeru proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju – med sankcioniranimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler.
Veliko pritiskov
Ministrica Fajon je dejala, da je bilo glede pridružitve tožbi Južne Afrike prisotnih veliko takšnih in drugačnih zunanjih pritiskov. »Vsi smo jih bili deležni s strani velesil,« je dejala. Podrobneje o vsebini razprave na vladi ni govorila, ker je potekala pod oznako zaupno, prav tako ne o tem, kateri ministri so pridružitev tožbi nasprotovali in kateri so jo podpirali. Dejala je, naj vsak minister sam pove, kako je glasoval in zakaj. Nakazala pa je, da je premier Robert Golob podpiral pridružitev tožbi, pa tudi, da so imeli tisti, ki so ji nasprotovali, pomisleke zaradi varnostnih tveganj. Dodala je, da bo Slovenija ne glede na to odločitev vlade še naprej podpirala delo mednarodnih sodišč.
Iz vlade so uradno sporočili, da je »po daljši in argumentirani razpravi sprejela odločitev, da ne sprejme sklepa o vložitvi intervencije Republike Slovenije v primeru Meddržavnega sodišča v Haagu, glede uporabe konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Južna Afrika proti Izraelu). Pred haaškim sodiščem že teče sodni postopek, zato bo lahko sodišče odločalo tudi brez intervencije« Slovenije.
Današnji dan je bil sicer zadnji, ko se je bilo še mogoče pridružiti tožbi Južne Afrike. Ministrica Fajon je dodala, da bo sodišče rok na prošnjo ene države morda podaljšalo (ni povedala katere) in da bi torej morda še bil čas za pridružitev Slovenije, kar pa je malo verjetno.
Kot zadnji Nizozemska in Islandija
V sredo sta se tožbi kot zadnji pridružili Nizozemska in Islandija, že prej pa od članic EU Belgija, Irska in Španija. ostale države, ki so se ji pridružile, so Kolumbija, Libija, Mehika, Palestina, Turčija, Čile, Maldivi, Bolivija, Kuba, Belize, Brazilija in Komori, navaja ICJ.
Formalno se tožbi sicer ni mogoče pridružiti tako, da bi država nastopala v vlogi ene od strank. Lahko pa države vložijo intervencijo in v njej predstavijo svoj pogled na vprašanje kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. ICJ pa potem odloči, ali intervencijo sprejme ali ne.
Meddržavno sodišče je najvišji sodni organ Združenih narodov, ki presoja v pravnih sporih med državami članicami. Njegove odločitve so končne in zavezujoče, realno pa nima sredstev, da bi države prisilil v njihovo spoštovanje.
