»Kako zelo primerno je, da je prvi tuji voditelj na obisku pri meni, odkar sem premier, najbližji sosed in dober prijatelj Emmanuel,« je v družbi francoskega predsednika Macrona na Downing Streetu 10 zbrani sedmi sili dejal še zeleni laburistični premier Andy Burnham, že šesti britanski premier, odkar je Macron predsednik. Burnham je julija sicer že gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, a ne na Downing Streetu 10, ampak v pomorskem oporišču, kjer se urijo ukrajinski vojaki. Macron je kot predsednik že na šestnajstem obisku v Britaniji. Tam za Francijo zaradi predsedniškega političnega sistema radi rečejo, da je monarhija, ki se pretvarja, da je republika.
Dobrih devet let Macrona in Otoka
Odkar so Macrona 14. maja 2017 prvič izvolili za predsednika, so bili odnosi z Združenim kraljestvom in njegovimi premierji zelo živahni. Od Therese May, ki ni mogla izpeljati brexita in je tudi zato v treh letih premierovanja kar desetkrat obiskala Francijo in Macrona, prek Borisa Johnsona in Liz Truss, ki je grozila, da bodo Francijo zaradi prihoda migrantov z njenih tal preko Rokavskega preliva kaznovali s prepovedjo ribolova v britanskih ozemeljskih vodah, do Rishija Sunaka, ki je prvi poskušal postaviti nove temelje sodelovanja z EU.
Resnično novi začetek v odnosih je prinesel Keir Starmer, prvi laburistični premier po letu 2010. Macrona je lani povabil na državniški obisk, ki poteka na najvišji ravni, ker ga gosti monarh. To je bil prvi tak obisk kakega francoskega predsednika na Otoku po letu 2008 in prvi kakega voditelja iz EU po brexitu. Starmer je postavil temelje novemu zbližanju s Francijo in EU. Njegov naslednik Burnham, ki ga zato hvali, pa jih nadgrajuje, saj je Starmerjevo previdno kritiko brexita nadomestil z zelo glasno trditvijo, da sta brexit in ekonomska politika premierke Margaret Thatcher izpred štirih desetletij kriva za današnje velike težave Velike Britanije.
Nov pojav in nov izziv: mega čolni
Skupaj z ženama sta Burnham in Macron nasmejana pozirala medijem pred znamenitimi črnimi vrati na Downing Streetu 10 ter pela slavospeve odnosom med državama. Pogovarjala sta se o skupnih izzivih, vključno z novostjo dolgoletnega že omenjenega problema prihoda migrantov čez Rokavski preliv. Zdaj ti pljujejo v tako imenovanih mega čolnih, s katerimi so organizirane kriminalne tolpe, ki tihotapijo ljudi, nadomestile majhne čolne, ker jih vse več prestrežejo in jih je to poletje zato na Otok prispelo najmanj v zadnjih sedmih letih. S prvim od teh mega čolnov, dolgim petnajst metrov, je prejšnji mesec Rokavski preliv hkrati prečkalo 230 nezakonitih migrantov. Britanska vlada je sporočila, da je zato v Francijo poslala še 45 policistov. Ti so se pridružili večinoma francoskim policistom, ki jih je več kot tisoč in ki naj bi preprečili vkrcanje na čolne.
Konservativna opozicija medtem trdi, da ni res, da je laburistična vlada »razbila bande, ki organizirajo prečkanja«, in zahteva ukinitev britanske finančne podpore francoski policiji. Konservativci imajo slab spomin. Pod njihovo vladavino je Rokavski preliv (zaradi slabih odnosov s Francijo) prečkalo rekordno število ilegalnih migrantov – leta 2022 skoraj 50.000. Pod laburistično se zaradi veliko boljših odnosov s Francijo njihovo število postopoma zmanjšuje. Letos jih je, vsaj do zdaj, prišlo okoli 15.000, do konca avgusta najmanj v zadnjih sedmih letih. A na britanski strani ostaja sum, da Francozi naredijo veliko manj, kot bi lahko, in da, kar zveni logično, raje vidijo, da je to britanski kot francoski problem. Ali bosta Burnham in Macron reševanje tega problema pospešila, bo pokazal, kar je najlažje napisati, čas. Začetek njunih odnosov pa je obetaven.
