Lani je bilo v povezavi s skupinskimi posilstvi evidentiranih 1082 osumljencev. Od teh jih je bilo 574 oziroma 53 odstotkov brez nemškega državljanstva. Statistika pri nemških državljanih ne beleži morebitnega migrantskega ozadja. Največjo posamezno skupino osumljencev predstavljajo nemški državljani, ki jih je bilo 509. Sledijo Sirci s 110 osumljenci, Afganistanci s 64, Iračani s 46 in Turki s 44 osumljenci, piše Merkur.
Leta 2025 je bilo zabeleženih 772 žrtev skupinskih posilstev. Med njimi jih je bilo 619 oziroma približno 80 odstotkov z nemškim državljanstvom. Skupno je bilo 693 žrtev žensk.
Največ primerov so zabeležili v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija, kjer jih je bilo 161, sledijo Berlin s 118 primeri, Spodnja Saška s 113 in Bavarska z 91 primeri. Glede na število prebivalcev je bila stopnja tovrstnih kaznivih dejanj najvišja v Berlinu.
Čeprav skupinsko posilstvo v nemškem kazenskem zakoniku ni opredeljeno kot samostojno kaznivo dejanje, posebna analiza policijske statistike kaže, da število primerov že več let ostaja na visoki ravni. Leta 2022 je bilo zabeleženih 789 primerov, leto pozneje 761, leta 2024 jih je bilo 788, lani pa 751. Število se je torej nekoliko zmanjšalo, vendar ostaja visoko.
Po objavi statistike je poslanska skupina AfD znova pozvala k strožjim ukrepom. Poslanec Stephan Brandner je za Focus Online dejal, da kljub večletnim razpravam še vedno ni učinkovitih političnih in pravnih ukrepov za preprečevanje tovrstnih kaznivih dejanj. Po njegovem mnenju podatek, da je bila velika večina osumljencev policiji že znana, kaže na resne pomanjkljivosti delovanja pravosodja, varnostnih organov in politike. Zavzel se je za doslednejši kazenski pregon, hitrejše sodne postopke, strožje kazni ter dosledno prenehanje pravice do prebivanja oziroma izgon tujih storilcev po prestani kazni.
