Od leta 2023 ta država po podatkih Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave iz Stockholma letno izdela sto novih jedrskih konic, zaradi česar njihovo skupno število zdaj presega 600 kosov.
Ta hitra rast povzroča kitajskim oboroženim silam številne logistične izzive, saj jedrske konice zahtevajo specifično skladiščenje in transport. Pri CASI so o tem objavili poročilo na 33 straneh, v središču katerega je Baza 67.
Osrednje jedrsko skladišče
Baza 67 izvira iz leta 1958, ko so jo ustanovili kot Enoto 0674. Leta 1969 so jo premestili v provinco Shaanxi, vmes se je imenovala Baza 22, leta 2017 pa so jo preimenovali v Bazo 67.
Je samostojna veja kitajske vojske poleg kopenske, mornarice in letalstva. Enota upravlja taktične in strateške rakete države ter nadzoruje kitajski arzenal kopenskih balističnih raket, hipersoničnih raket in manevrirnih raket, tako konvencionalnih kot jedrskih.
V okviru tega prestrukturiranja je Baza 67 postala osrednje skladišče za jedrske bojne glave. Po podatkih CASI poveljstvo Baze 67 nadzoruje najmanj tri enote v velikosti brigade, pri čemer ima brigada v kitajski vojski običajno okoli 5000 mož. Dve enoti skrbita za skladiščenje konic, ena pa je specializirana za posredovanje ob jedrskih nesrečah.
Manjše enote v velikosti polkov opravljajo različne naloge, kot so usposabljanje, komunikacije, varovanje, logistika, zračna obramba, nadzor kakovosti konic in transport. Pripadnike čet, nameščenih v Bazi 67, zaradi njihove naloge varovanja arzenala jedrskih konic neuradno imenujejo »čuvaji državnega zaklada«.
Le ena gorska cesta
Dejansko osrednje skladišče za jedrske konice Baze 67 se imenuje Hongchuan (Rdeča reka). Stoji približno 55 kilometrov stran od poveljstva Baze 67, ki je v mestu Baoji, približno 1000 kilometrov jugozahodno od Pekinga.
Do Hongchuana vodi le ena sama cesta, zelo ozka in polna serpentin. Odročnost lokacije pomeni tudi, da na območju nadzemnih in podzemnih skladišč v Hongchuanu ni mobilnega signala, dostop do interneta pa omogočajo le v računalniški sobi skladišča.
Kitajski državni mediji izoliranost Hongchuana prikazujejo v pozitivni luči. Služenje na tej lokaciji opisujejo kot posebej častno nalogo, tamkajšnje vojake pa naj bi odlikovala izjemna mentalna stabilnost in visoka raven pripadnosti. Redke ženske, ki od leta 2014 lahko služijo v Hongchuanu, državni mediji slavijo zaradi izjemnega poguma in požrtvovalnosti, ki jim ju pripisujejo.
Dvojna obramba
Leta 2012 je Baza 67 dobila lastno enoto za zračno obrambo, o kateri je le malo informacij, verjetno pa uporabljajo rakete z dosegom od 40 do 160 kilometrov.
Za obrambo pred napadi na tleh ne obstaja osrednja enota. Le domnevajo lahko, da obstajajo različne skupine v velikosti bataljona, poleg njih pa še več manjših.
Varnostne sile si naloge delijo: nekateri skrbijo za zunanje varovanje, del vojakov pa je posebej usposobljen za zagotavljanje varnosti v skladiščih v neposredni bližini jedrskih bojnih glav.
Transport
Bojne glave lahko Hongchuan zapustijo le na tovornjakih. Ti so posebej prilagojeni in imajo med drugim infrardečo zaščito za zmanjšanje toplotne sledi. To naj bi otežilo odkrivanje in sledenje s sateliti, vohunskimi letali in droni z infrardečimi kamerami.
Konvoji, ki prevažajo jedrske bojne glave, lahko vključujejo več kot 40 vozil. Vozniki in osebje opravijo posebno usposabljanje za transport konic skozi vojna območja in ob uničeni infrastrukturi. Konvoj je opremljen za postavitev zasilnih brvi, hitra popravila vozil in prekladanje konic na rezervno vozilo v manj kot desetih minutah v nujnih primerih.
Vozniki in osebje dobijo prepoved komuniciranja že nekaj dni ali tednov pred načrtovanim transportom. Ne smejo biti v stiku ne s prijatelji ne z družino, da ne bi prišle na dan informacije o transportu jedrskih konic. Med vožnjo vsaki dve uri preverjajo temperaturo in druge parametre bojnih glav ter tovornih prostorov.
Približno 80 kilometrov stran od Hongchuana, v bližini mesta Xipo, je železniško vozlišče, nadaljnja pot z vlakom pa lahko traja več dni. Vsako uro ali dve preverjajo temperaturo in vlažnost v vagonih, celotno kompozicijo pa preverijo ob vsakem postanku, da preprečijo okvaro na progi.
Koncentrirano tveganje
Na podlagi te analize pri CASI sklepajo, da kitajska taktika shranjevanja skoraj vseh jedrskih konic na enem mestu predstavlja veliko tveganje zaradi koncentracije. Čeprav je Baza 67 dobro varovana, lahko ta zaščita hkrati postane težava. Če kdo blokira ali uniči ozko cesto iz Hongchuana, lahko to občutno upočasni dostavo konic.
Poleg tega ta centralizirani sistem zahteva dolge transporte po cesti ali železnici, kar v vojnem scenariju terja dragocen čas in sovražniku ponuja več možnosti za napade. V poročilih prav tako omenjajo zastarele računalniške sisteme, ki kažejo na podobno zastarelo infrastrukturo Baze 67. Poleg tega naj bi imeli težave pri iskanju dovolj usposobljenega strokovnega kadra: odročna lokacija in pomanjkanje udobja namreč marsikoga odvrneta od sodelovanja.