Tožba, ki jo je vložila koalicija državnih tožilcev in guvernerjev, se nanaša na desetodstotne carine, ki jih je Trump pred dnevi uvedel v skladu s 122. členom zakona o trgovini iz leta 1974. Trump je pozneje dejal, da bo te carine zvišal na 15 odstotkov. Države trdijo, da s tem krši ustavno načelo ločitve oblasti, poroča televizija CBS.
Vrhovno sodišče je februarja razveljavilo Trumpove carine, uvedene po zakonu o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih iz leta 1977 (IEEPA). Gre za razvpite vzajemne carine, pa tudi nekatere druge, ki jih je ameriški predsednik lani uvajal brez pooblastila kongresa.
Tako kot pri nezakoniti uporabi IEEPA je predsednik ponovno izvršil carinsko pristojnost, ki je nima, piše v tožbi. Tožniki mu očitajo tudi, da s tem povzroča kaos v svetovnem gospodarstvu. Trump trdi, da carine plačujejo tuje države, a so prizadeti tudi ameriški uvozniki, ki potem stroške prenašajo na potrošnike.
Tožba je prelomna, saj doslej še noben predsednik v zgodovini ZDA za uvedbo carin ni uporabil omenjenega 122. člena zakona o trgovini, poroča CBS. Zakon določa, da lahko predsednik uvede začasne carine, ki ne smejo presegati 15 odstotkov, da se spopade z velikimi in resnimi zunanjetrgovinskimi primanjkljaji.
Trumpovo ministrstvo za pravosodje je lani med zagovarjanjem vzajemnih carin trdilo, da je predsednik moral uveljaviti IEEPA, ker 122. člen ni uporaben pri reševanju trgovinskih primanjkljajev.
Tožniki zahtevajo, da ameriško sodišče za mednarodno trgovino razglasi, da so carine po 122. členu zakona o trgovini nezakonite, in vladi ukaže, da državam povrne vse stroške, nastale v času njihove veljavnosti.
Trumpova vlada se na sodišču za mednarodno trgovino medtem že upira tožbam podjetij, ki zahtevajo povrnitev preveč plačanih vzajemnih in drugih carin, ki jih je vrhovno sodišče razveljavilo. Vlada bo morala v primeru sodnega poraza vrniti 175 milijard dolarjev, navaja CBS.