Članice unije so za zagotovitev kolikor toliko nemotene oskrbe s plinom v jesensko-zimski sezoni na predlog Evropske komisije sprejele več dodatnih ukrepov. Eden od teh je omenjena uredba o skladiščenju plina.
Ta predvideva, da bi morala biti skladišča do 1. novembra 80-odstotno napolnjena, v prihodnjih letih pa 90-odstotno. Obenem določa, da bo skušala unija letos skupaj napolniti 85 odstotkov skladiščnih zmogljivosti. Obveznost posamezne članice za polnjenje bo omejena na 35 odstotkov letne porabe plina v zadnjih petih letih.
Za države, ki nimajo skladiščnih zmogljivosti, to je tudi Slovenija, začasni dogovor določa, da bodo imela njihova podjetja dostop do rezerv plina v drugih državah. Na voljo jim bo skladiščna zmogljivost, enakovredna 15 odstotkom letne porabe plina v zadnjih petih letih, pri čemer bodo morala prispevati tudi k pokrivanju finančnega bremena obveznosti skladiščenja.
Slovenski dobavitelji imajo skladiščne zmogljivosti v sosedah Italiji, Avstriji in Hrvaški. Pozitivne novice prihajajo tudi iz teh držav. Italijanska skladišča so napolnjena skoraj 82-odstotno, Hrvaška 76-odstotno, avstrijska pa 66-odstotno. V zadnjih dveh državah se v zadnjih tednih hitro polnijo.
Kljub temu pa skladiščene zmogljivosti plina zadostujejo le za nekaj več kot petino letne porabe plina v EU, kar pomeni, da bo treba s plinom jeseni in pozimi tudi varčevati, članice EU pa si skupaj z Evropsko komisijo že mesece prizadevajo najti alternative ruskemu plinu. Pri tem so prav tako uspešne, saj se je delež Rusije v uvozu plina v EU od lanskih okoli 40 odstotkov več kot prepolovil. Tudi v Nemčiji je namesto približno 55 odstotkov letos le okoli četrtinski, samo julija pa je bil celo pod desetimi odstotki.
