Združeni narodi so Dansko opozorili na možno etnično diskriminacijo v primeru Keire Alexandre Kronvold, matere z Grenlandije, ki so ji danske oblasti novembra 2024 le dve uri po porodu odvzele hčerko. 

Deklico Zammi so namestili v rejniško družino na podlagi spornih psihometričnih testov starševskih kompetenc. Materi naj bi takrat dejali, da s testi ugotavljajo, ali je »dovolj civilizirana«.

Kot smo poročali, je primer sprožil val ogorčenja in prisilil Dansko, da je lanskega maja tovrstne teste prepovedala, vendar Keira Alexandra še vedno bije bitko za skrbništvo za svojo deklico. Po ocenah strokovnjakov je le ena izmed številnih žensk inuitskega porekla, ki živijo na Danskem in ostajajo ločene od svojih otrok zaradi rezultatov teh spornih testov.

Združeni narodi: Gre za kršitev človekovih pravic

Posebna poročevalka ZN za nasilje nad ženskami Reem Alsalem je skupaj s sodelavci izrazila prepričanje, da gre v tem primeru za kršitev človekovih pravic. V pismu danski vladi so opozorili na nesorazmeren vpliv teh testov na starše z Grenlandije, kar bi lahko pomenilo sistemsko diskriminacijo. Alsalemova je poudarila, da morajo vsi, o katerih usodi je bilo odločeno na podlagi teh testov, dobiti dostop do pravnih sredstev in pravice.

Kljub zakonskim spremembam Kronvoldova hčerko, ki je zdaj stara 18 mesecev, vidi le na kratkih, nadzorovanih srečanjih. Uradniki ZN so ravnanje oblasti označili za diskriminatorno in opozorili na neizmerno psihološko trpljenje mlade matere.

Sporni testi 

Sporne teste starševskih kompetenc, znane pod okrajšavo FKU (forældrekompetenceundersøgelse) so danske oblasti uporabljale pri ocenjevanju starševskih kompetenc. Namenjen je preverjanju, ali starši zmorejo svojim otrokom zagotoviti ustrezno skrb in varnost. 

Testi so sporni zato, ker jih oblasti nesorazmerno pogosto opravljajo pri starših grenlandskega oziroma inuitskega rodu, pri čemer so zasnovani tako, da ne upoštevajo jezikovnih in kulturnih razlik. Grenlandski starši zato pogosto dosežejo slabe rezultate in pridobijo oceno nižjih kognitivnih zmožnosti.

»Boli me, ko rejnika kliče mama in ata«

Keira Alexandra Kronvold opisuje posledice ločitve kot uničujoče. »Ne dovolijo mi, da bi se s hčerko povezala, kot bi se mati morala. Prisiljena je v navezanost na rejnika in grozno me boli, ko njiju kliče mama in ata,« je povedala. 

Njena odvetnica Jeanette Gjørret upa, da bo sodba višjega sodišča postala precedens in pomagala številnim drugim staršem v podobni situaciji.

Dansko ministrstvo za socialne zadeve je potrdilo prejem pisma ZN, vendar so pojasnili, da država trenutno nima vlade, saj po marčevskih volitvah koalicija še ni bila sestavljena, zato na poizvedbe trenutno ne morejo odgovoriti, je poročal Guardian.

 

Priporočamo