Evropska komisarka za širitev Marta Kos in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas bosta danes predstavili poročila o napredku držav kandidatk za članstvo v EU pri sprejemanju evropskega pravnega reda. Šest mesecev so poročilo pripravljali generalni direktorati komisije in predstavništva v državah kandidatkah. Ob tem, da bodo države dobile vnovično oceno v svojih reformnih prizadevanjih v zadnjih dvanajstih mesecih, bo komisija predlagala, kako prilagajanje z evropskim pravnim redom izboljšati. Prav tako bo dala okvirno oceno, da bi bilo treba v prihodnjih krogih širitve bolje zaščititi demokratične standarde. Medtem bo na notranji pregled reform, ki bi jih EU morala storiti, da bi bila pripravljena na širitev, treba še počakati. Objavljen bo v prihodnjih tednih.
Premislek o varovalkah
Kot so poudarili naši viri v komisiji, se doslej EU nikoli ni bilo treba spraševati, kako naj se zaščiti pred novimi članicami, če te kasneje ne bi več spoštovale demokratičnih načel. A očitno to sedaj počnejo. Obstaja namreč bojazen, da bi lahko med novimi članicami čez čas bili tudi voditelji, ki bi blokirali delo Unije, kot to sedaj počne madžarski predsednik Viktor Orban ali občasno tudi slovaški premier Robert Fico.
Razmišlja se o določenih varovalkah, da države ne bi postale trojanski konj v EU čez pet ali deset let. Komisija naj bi v splošnem delu tega širitvenega poročila ocenila, da bi morale prihodnje pristopne pogodbe vsebovati močnejše ukrepe proti nazadovanju pri izpolnjevanju zavez, sprejetih med pristopnimi pogajanji.
Srbija: problematično demokratično nazadovanje
Širitveno poročilo naj bi pohvalilo napredek Albanije in Črne gore na njuni poti v EU. Obe državi sta se v zadnjih letih izkristalizirali kot glavni favoritki, da najprej zaključita pogajanja z EU. Albanija bi po neuradnih ocenah to lahko storila leta 2027, a mora prej odpreti in končati pogajanja še o zadnjem sklopu pogajalskih poglavij – o kmetijstvu in koheziji. Črna gora pa bi lahko že do konca prihodnjega leta zaključila pogajanja, po naših neuradnih informacijah ocenjujejo na komisiji, isti časovnik za zaključek pogajanj pa omenja tudi črnogorski premier Spajić.
BiH: čaka se na pogajalca in ključna zakona
Tudi Bosna in Hercegovina, ki še ni začela pristopnih pogajanj, ne more pričakovati pozitivnega poročila. Kar dobro leto je trajalo, da so Bruslju predložili reformni program, zaradi nesoglasij med federacijo in Republiko Srbsko pa se še vedno zapleta glede imenovanja glavnega pogajalca. Tudi dva ključna zakona še nista sprejeta.
Evropska unija je sicer zadovoljna zaradi nedavnih odločitev skupščine Republike Srbske, ki je odpravila nedavne secesijske zakone in odločitve, s katerimi so se močno zaostrili odnosi med Sarajevom in Banjaluko. Po oceni visoke zunanjepolitične predstavnice Kallasove, ki je v ponedeljek obiskala Sarajevo, so z odpravo spornih zakonov ustvarjeni pogoji za zmanjšanje napetosti in krepitev vladavine prava. »Ljudje v BiH si zaslužijo stabilnost. Ta bo zagotovljena skozi pristop k EU. Priložnosti za širitev se redko pojavijo, a sedaj je takšna tu. Vaši voditelji jo morajo izkoristiti, ali pa bodo izginili,« je dejala Kallasova. Zatrdila je, da bo EU storila vse potrebno za preprečitev varnostnega vakuuma v BiH oziroma tega, da bi se ponovila zgodovina.
Opozorila tudi za Ukrajino
Za Ukrajino, ki si sicer želi pogajanja z EU končati leta 2028, naj bi v poročilu zapisali, da kaže »izjemno zavezanost« k pristopu k EU, vendar mora obrniti nedavne negativne trende v boju proti korupciji in pospešiti reforme na področju pravne države.
