V petek zvečer, ravno ko so se začela pogajanja, se je začel tudi eden najhujših ruskih nočnih napadov na Kijev in Harkiv. Ukrajinci so naslednjo noč odgovorili z bombardiranjem Belgoroda.
Volodimir Zelenski je po sobotnem drugem dnevu pogajanj med ukrajinsko, rusko in ameriško delegacijo izjavil, da so bili pogovori »konstruktivni«. Pričakuje, da bodo 1. februarja, ko naj bi se nadaljevali, prav tako v Abu Dabiju, omogočili več dialoga z rusko stranjo. Do tedaj naj bi se obe delegaciji posvetovali z voditelji svojih držav in iskali možnosti za korak naprej. Za zdaj je uspeh že to, da bo do pogajanj sploh prišlo.
A vojna se nadaljuje. Ob številnih smrtnih žrtvah na bojiščih na 1500 kilometrov dolgi fronti že dolgo ni bilo nič bistveno novega, ker brezpilotniki onemogočijo vsak poskus preboja.
Ukrajinci zmrzujejo
Še naprej vsako noč potekajo ruski napadi na ukrajinska mesta. Ukrajinci so ogorčeni, ker se je eden najhujših ruskih napadov na obe njihovi največji mesti, Kijev in Harkiv, začel ravno med pogajanji v Abu Dabiju. V noči med petkom in soboto je ruska vojska nad Ukrajino poslala 375 brezpilotnikov in 21 izstrelkov. V Kijevu je bila ena smrtna žrtev, v Harkivu pa je bilo 31 ljudi ranjenih.
V Kijevu je bilo v nedeljo zjutraj, kot pravi župan Vitalij Kličko, še vedno 1676 stanovanjskih blokov brez gretja, v soboto zjutraj pa kar 6000 ali polovica mesta. Temperature so v eni najmrzlejših zim v zadnjih letih tudi –20 stopinj Celzija. Situacija v štirimilijonskem Kijevu je v teh dneh morda celo najhujša od začetka vojne, tudi zato, ker 88.000 gospodinjstev nima elektrike, številna pa ne vode. Kličko je celo pozval prebivalce, naj zapustijo Kijev, če imajo za to možnost. Do začetka februarja je zaprl šole.
V noči s sobote na nedeljo so potekali intenzivni ukrajinski zračni napadi na polmilijonsko mesto Belgorod. Dvakrat naj bi bila zadeta njegova termoelektrarna. Sicer naj bi v prvih dveh tednih januarja 600.000 ljudi v obmejni regiji Belgorod ostalo brez elektrike, o čemer so poročali ruski neodvisni mediji.
O čem so se pogajali?
Pogajanja med rusko in ukrajinsko delegacijo v Abu Dabiju ob posredovanju Američanov so potekala tudi glede vprašanja, komu naj pripade 5000 kvadratnih kilometrov Donbasa, ki jih ruska vojska (še) ni osvojila, a jih Moskva zahteva kot pogoj za ustavitev vojne. V Kijevu v to ne morejo privoliti, ker tam poteka utrjena obrambna črta. Putin pa tudi noče popustiti. Očitno mu še vedno ustreza nadaljevanje vojne. Morda upa, da bo z uničenjem energetske infrastrukture, zlasti gretja, prisilil Ukrajincev v kapitulacijo in da bo na fronti ruska vojska izkoristila premoč za preboj. Rusija zdaj obvladuje 20 odstotkov Ukrajine in v Kijevu so se jim pripravljeni de facto odpovedati.
Pomembna tema pogajanj so tudi zahodne varnostne garancije Ukrajini za ustavitev vojne. Rusija ne dovoli prihoda Natovih vojakov v Ukrajino.
Menda so bili v petek in soboto konstruktivni pogovori predvsem o gospodarskih vprašanjih in jedrski elektrarni Zaporožje, ki jo je na začetku vojne, marca 2022, zasedla ruska vojska. Vsaj tako piše spletna stran Politico, ki navaja dva člana ameriške delegacije. Moskva naj bi predlagala delitev elektrike iz te JE. »Obe strani vidita, da lahko z mirom samo pridobita. Obstaja načrt za gospodarski razvoj Ukrajine, ZDA pa Rusiji ponujajo ugodne poslovne sporazume,« je dejal eden od obeh članov ameriške delegacije, ki sta želela ostati anonimna. Drugi je dodal: »Postaviti hočemo okvir, ki bi omogočil nekaj novega in vlil zaupanje ter pokazal, da se splača popuščati.« Sicer so bila to prva pogajanja med Rusijo in Ukrajino na podlagi ameriškega mirovnega načrta in ob posredovanju Američanov.