Leta 1908 ob 7.17 je nad reko Tunguska v osrednji Sibiriji jutranje nebo razsvetlila ognjena krogla, kmalu zatem pa je odjeknila silovita eksplozija. Približno 60 metrov velik asteroid je med vstopom v Zemljino atmosfero razpadel in eksplodiral na višini okoli šest kilometrov. Udarni val je opustošil približno 2000 kvadratnih kilometrov sibirske tajge ter izruval okoli 80 milijonov dreves. Ker je šlo za redko poseljeno območje, je bilo število ljudi v neposredni bližini majhno. Če bi asteroid eksplodiral nad gosto poseljenim območjem, bi lahko uničil celotno mesto.
V spomin na največji zabeleženi udar asteroida v zgodovini Zemlje vsako leto 30. junija zaznamujemo mednarodni dan asteroidov. Pobudo zanj so dali astrofizik in kitarist skupine Queen Brian May, astronavt misije Apollo 9 Rusty Schweickart, filmski ustvarjalec Grig Richters in predsednica fundacije B612 Danica Remy. Njihov namen je bil javnost ozaveščati o pomenu asteroidov, njihovi vlogi pri nastanku našega osončja, njihovem vplivu na vesoljske vire ter pomembnosti zaščite našega planeta pred prihodnjimi udarci.
Leta 2016 je Organizacija združenih narodov na pobudo Združenja vesoljskih raziskovalcev (ASE) uradno razglasila mednarodni dan asteroidov.
Asteroidi so čvrsta nebesna telesa kamnite in kovinske sestave, največkrat nepravilnih oblik in premerov do nekaj deset ali sto kilometrov. Delujejo kot gradbeni material za planet, ki ni nikoli nastal, ali pa kot razbitine razdrobljenega planeta. Večina asteroidov kroži okoli Sonca med Marsom in Jupitrom v t. i. asteroidnem pasu. Največjo pozornost astronomov vzbujajo tisti, ki zapustijo svoje običajne tirnice in se približajo Zemlji. Zlasti manjše asteroide je težje pravočasno opaziti, zato jih lahko odkrijejo šele tik pred vstopom v Zemljino atmosfero.
Po podatkih ameriške vesoljske agencije Nase je odkritih več kot 36.000 asteroidov v bližini Zemlje. Večina ne predstavlja nevarnosti, astronomi pa neprestano spremljajo njihove tirnice, da bi pravočasno zaznali morebitne objekte, ki bi lahko ogrozili naš planet.
Da so vesoljski kamni lahko še kako nevarni, je leta 2013 pokazal tudi dogodek nad ruskim Čeljabinskom, kjer je približno 20-metrski kamen s težo od 12.000 do 13.000 ton eksplodiral na višini okoli 30 kilometrov nad tlemi. Udarni val je poškodoval več kot 7200 stavb in ranil okoli 1500 ljudi, smrtnih žrtev pa ni bilo.
Posebno pozornost bo svet asteroidom namenil tudi leta 2029. 13. aprila omenjenega leta bo namreč asteroid 99942 Apophis varno preletel Zemljo na razdalji približno 32.000 kilometrov. Čeprav ne predstavlja nevarnosti za trk, bo zaradi izjemne bližine na jasnem nočnem nebu s prostim očesom viden milijardam ljudi.
Prav zato je generalna skupščina Združenih narodov leto 2029 razglasila za mednarodno leto ozaveščanja o asteroidih in planetarni obrambi. Bližnji prelet Apophisa bo tako priložnost za dodatno ozaveščanje javnosti o pomenu raziskovanja asteroidov in mednarodnega sodelovanja pri zaščiti Zemlje pred morebitnimi prihodnjimi trki.