Množični stečaji podjetij so se na Finskem začeli leta 2023 in vsako leto naraščajo, lani je bil porast kar 12-odstoten v primerjavi z letom 2024. Število stečajev zdaj presega celo ravni iz časa svetovne finančne krize leta 2009. Najnovejši podatki potrjujejo, da je bilo leto 2025 najhujše leto za propade podjetij v skoraj treh desetletjih. Najbolj prizadeta so bila mala in srednje velika podjetja, piše Helsinki Times

Po besedah Mire Kuussaari, višje statističarke pri finskem statističnem uradu, je bilo število prizadetih zaposlenih od leta 2000 višje le trikrat – leta 2009, 2013 in 2023. Finska ima tako rekordno brezposelnost, lani je bilo brez dela več kot deset odstotkov ljudi, kar uvršča donedavno uspešno gospodarstvo med evropske države z največ brezposelnimi. V Evropski uniji ima za odtenek višjo brezposelnost le Španija.

Vzrok za finske težave

Po pandemiji sta finsko gospodarstvo močno prizadeli energetska kriza in visoka inflacija, ki sta zmanjšali kupno moč prebivalstva in zavrli potrošnjo, hkrati pa so visoke obrestne mere upočasnile investicije, zlasti v gradbeništvu. Pomemben udarec je bil tudi prekinitev gospodarskih vezi z Rusijo, ki je bila prej pomembna trgovinska partnerica, kar je prizadelo izvoz, turizem in obmejne regije. Poleg tega se Finska že dlje časa spopada s počasno rastjo produktivnosti, staranjem prebivalstva in visokimi javnimi izdatki, kar omejuje dolgoročno rast. 

Največ stečajev v gradbeništvu

Največ stečajev je lani zabeležil gradbeni sektor, kjer je insolventnost razglasilo 768 podjetij. Podatki pa kažejo, da je bil vrh za ta sektor dosežen že leta 2023 in da se število od takrat zmanjšuje. Nasprotno pa je večina drugih panog leta 2025 beležila rast stečajev. Decembra so bile najbolj prizadete storitvene dejavnosti s 129 vloženimi stečaji. Ta kategorija vključuje podjetja s področij informacijskih storitev, administrativne podpore, izobraževanja, zdravstva, socialnih storitev in zabave.

Sledila so gradbena podjetja s 67 primeri, medtem ko je trgovinski sektor prispeval 61 stečajev. Tudi panoge v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu so zabeležile največje relativno povečanje števila stečajev v primerjavi s prejšnjim decembrom. Skupno je decembra brez dela ostalo približno 1200 zaposlenih, kar je okoli 18 odstotkov več kot decembra 2024.

Čeprav se je absolutno število stečajev povečalo, se je velikost prizadetih podjetij zmanjšala. Kuussaarijeva poudarja, da trend kaže, da so manjša podjetja v trenutnih gospodarskih razmerah bolj ranljiva.

Visoka brezposelnost tudi na Švedskem

Švedsko je močno prizadel zaton gradbeništva, ki je posledica visokih obrestnih mer in padca nepremičninskega trga, kar je povzročilo izgubo številnih delovnih mest. Hkrati je gospodarska rast šibka, podjetja manj zaposlujejo, povpraševanje pa je zaradi inflacije švedske krone in nižje kupne moči prebivalstva upadlo. Pomemben dejavnik je tudi strukturna brezposelnost, saj imajo nekateri iskalci zaposlitve (zlasti mladi in priseljenci) znanja ali jezikovne sposobnosti, ki ne ustrezajo potrebam trga dela. Zaradi teh kombiniranih dejavnikov se brezposelnost kljub sicer močni socialni državi in fleksibilnemu trgu dela znižuje počasneje, kot bi si želela švedska vlada.

Priporočamo