Vsaka članica Nata ob tej liniji se je odločila, da je za odvračanje ruske invazije potreben obrambni ukrep, ki bi bil nekoč nepredstavljiv. Po potrebi so pripravljene, da mirne borove in brezove gozdove ob svojih mejah prekrijejo z milijoni min – orožjem, ki je bilo donedavnega tako nesprejemljivo, da ga je večina sveta poskušala trajno prepovedati.
Kot piše Telegraph, so Finska, Estonija, Latvija, Litva in Poljska napovedale izstop iz Ottawske konvencije iz leta 1997, ki prepoveduje protipehotne mine. Estonija, Latvija in Litva so o tem uradno obvestile Združene narode, s čimer so pridobile pravico do proizvodnje, skladiščenja in razporejanja tega orožja od konca leta. Teh pet držav skupaj varuje 3450 kilometrov Natove meje z Rusijo in njeno zaveznico Belorusijo.
Vojaški strategi že razvijajo načrte, katere evropske gozdove in močvirja bi prekrili z minami, napolnjenimi z eksplozivom in šrapneli, če se bo Putin odločil za napad proti zavezništvu.
Vrnitev minskih polj
Vrnitev minskih polj na ogromne dele evropskega ozemlja je tiha potrditev propada mednarodne kampanje za prepoved tega orožja, ki jo je v javnosti proslavila pokojna princesa Diana med obiskom Angole januarja 1997. Tony Blair je takrat tako vneto prevzel kampanjo, da je že v četrtem tednu svojega mandata prepovedal proizvodnjo in izvoz min. Velika Britanija si je nato prizadevala, da bi se ta prepoved razširila na ves svet prek Ottawske konvencije, ki jo je na koncu podpisalo 164 držav. Toda mednarodni standardi so se spremenili, odkar je Putin leta 2022 začel agresijo na Ukrajino in se je izkazalo, da imajo mine vendarle svoj namen.
Telegraph navaja, da je bila prepoved tega orožja morda luksuz, ki si ga je Zahod lahko privoščil v letih varnosti po hladni vojni, vendar temu ni več tako. Velika Britanija ni javno nasprotovala odločitvi svojih petih zaveznic, da zapustijo Ottawsko konvencijo. Tisto, kar je bilo donedavnega nepredstavljivo, je zato postalo realnost.
Med državami, ki se nameravajo oskrbeti z minami, je položaj Litve morda najobčutljivejši. Največja od treh baltskih držav mora braniti dve sovražni meji v skupni dolžini 725 kilometrov, z Belorusijo na vzhodu in Rusijo na zahodu.
Posledice uporabe min bi lahko bile dolgotrajne. Leta 2023 je po svetu zaradi min umrlo najmanj 2000 ljudi – 84 odstotkov so bili civilisti, četrtina pa otroci. Mine še vedno pustošijo države, kot so Angola, Kambodža, Afganistan ter Bosna in Hercegovina. V novi Evropi, v kateri vsaka država ponovno preučuje lastno obrambo, je smrtonosna železna zavesa, lahko napoved zlovešče prihodnosti, še navaja Telegraph.
